1. Zaščita ekonomskih in socialnih pravic v EvropiSamo Virtič, 2012 Opis: Evropa, ki je iznašla socialno varnost, ima danes težave z definiranjem svojega novega socialnega modela. Poleg tega so socialni sistemi danes obremenjeni z brezposelnostjo, predvsem mladih, medtem, ko se prebivalstvo stara in rodnost zmanjšuje. Pomanjkanje sredstev za zagotavljanje uravnotežene socialne politike poglablja ekonomske in socialne razlike. Država mora v skladu s svojimi zmožnostmi zagotavljati ustrezen življenjski standard, v katerem bo imela materialna neenakost stransko vlogo. Pomembno je, da se z vsemi aktivnostmi države in njenih institucij ohranja socialna država, na kateri je Evropa gradila zadnjih sto let. Treba je zagotoviti vzdržen razvoj, ki temelji na socialni pravičnosti. V obdobju velikih političnih, ekonomskih in socialnih sprememb so spori neizogibni. Pomembno je zagotoviti, da se sprti strani sporazumeta tako, da bosta lahko dalje sobivali. To je naloga evropskih institucij na področju promocije in zaščite ekonomskih in socialnih pravic.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ekonomske pravice, socialne pravice, socialna varnost, Evropska socialna listina, državna blaginja, Odbor za socialne pravice, kolektivne pritožbe, aktivna vloga države
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 3455; Prenosov: 189
 Celotno besedilo (811,43 KB) |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. Uspešnost dostopa posameznika na ESČPPetra Zupan, 2023 Opis: Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) na podlagi Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) omogoča posameznikom, da uveljavljajo varstvo človekovih pravic na nadnacionalnem nivoju, vendar jih pri tem omejujejo stroga merila, na podlagi katerih se presoja dopustnost njihovih vlog oziroma pritožb. Ker je za nedopustno razglašenih kar 90 odstotkov individualnih evropskih pritožb, je cilj magistrskega dela predstavitev meril dopustnosti. Z metodo analize praktičnega primera individualne evropske pritožbe, ki je bila razglašena za nedopustno, se v magistrskem delu ugotavlja razloge za nedopustnost v povezavi z uporabo pogojev dopustnosti, vezanih na očitek kršitve 1. odstavka 6. člena EKČP, ki je naveden v pritožbi. 6. člen EKČP določa pravico do poštenega sojenja, očitek njegove kršitve pa je v državah članicah Sveta Evrope oziroma podpisnicah EKČP najpogostejši vzrok za vlaganje individualnih evropskih pritožb. V analizi je izpostavljen pomemben vidik nepristojnosti ratione materiae, ki je t. i. doktrina četrte instance, ki je implicirana v 1. odstavek 3. točke 35. člena EKČP, ki je kot razlog za nedopustnost pritožbe v sodni praksi ESČP pogosto uporabljena določba, saj se nanaša na utemeljenost pritožbe. Namreč vse prepogost problem vlagateljev je, da si, ko v pritožbi zatrjujejo kršitev 6. člena EKČP, napačno predpostavljajo, da pojem poštenega sojenja implicira pravilno meritorno sodno odločitev na podlagi nacionalnega prava. Zato bo uporaba rezultatov raziskave v magistrskem delu v pomoč zainteresiranemu vlagatelju pri presoji o smiselnosti vlaganja tovrstnih pritožb. Razprava o ločnici med t. i. doktrino četrte instance in obstojem kršitve 6. člena EKČP, ki jo predmetni pritožnik zatrjuje v pritožbi, pa je z oblikovanjem pregleda in ocene obravnavanega področja doprinesla izvirni prispevek k znanosti in stroki s tem, da se je ugotavljala praktična slika vsebinske meje med nepomembnimi oziroma nedopustnimi pritožbami in tistimi, ki si v povezavi s 6. členom EKČP zaslužijo obravnavo pred ESČP.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, evropski nadzorni mehanizem varstva človekovih pravic, merila dopustnosti v pritožbenem postopku, nedopustnost pritožbe na ESČP, doktrina četrte instance
Objavljeno: 13.02.2024; Ogledov: 161; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,63 MB) |
