11. |
12. |
13. |
14. |
15. Medkulturne kompetence v projektnem menedžmentuMarija Gale, 2015 Opis: V magistrskem delu povezano obravnavamo dva sodobna organizacijska in družbena
koncepta: projektni menedžment in medkulturne kompetence. Prek kompleksnega
raziskovalnega pristopa, ki vključuje kvalitativno in kvantitativno analiziranje pojavov in
zakonitosti, izpostavljamo po eni strani ključne socio-kulturne dejavnike projektnega
menedžmenta kot koncepcije upravljanja procesnih aktivnosti in virov projekta ter vodenja
ljudi, angažiranih na projektih prek komunikacije, po drugi strani pa ključne elemente
medkulturnih kompetenc, ki so pomembne za uspešno delovanje projektnih vodij in timov v
globalnem poslovanju oziroma v medkulturnem okolju.
Prek empirične študije smo s kvalitativno analizo delno strukturiranih intervjujev s
projektnimi menedžerji, ki imajo relevantne izkušnje iz projektnega dela v mednarodnem
okolju, in prek izvedene spletne anketne raziskave ugotovili, da se medkulturne kompetence
projektnega menedžerja pozitivno povezujejo z uspešnostjo izvajanja projektov v
medkulturnem in mednarodnem okolju ter da osebne vrednote in kompetence vodij in članov
projektov zelo pomembno vplivajo na projektni menedžment. Ključni prispevek magistrske
naloge je v izpostavitvi dejstva, da posedovanje in obvladovanje niza specifičnih zmožnosti za
obvladovanje medkulturnega konflikta ter učinkovito komuniciranje med deležniki pozitivno
vplivajo na uspešno izvedbo globalnega projekta. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: projekti, organizacijska projektna kultura, mednarodno okolje, medkulturno okolje, projektni menedžment, komunikacijski splet, kompetence, magistrske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 846; Prenosov: 76 Celotno besedilo (2,33 MB) |
16. Ali dober ESS projekt lahko dvigne socialni in kulturni kapital Romov v Sloveniji?Sandi Horvat, 2014 Opis: Diplomska naloga se nanaša na vprašanje v kolikšni meri, če sploh, lahko dobro zastavljen
projekt Evropskega socialnega sklada (ESS) za Rome dvigne njihov socialni in kulturni
kapital z izvajanjem različnih aktivnosti (predvsem učne pomoči) za romske otroke in
mladino.
Stereotipno razmišljanje o Romih v Sloveniji je takšno, da so Romi neizobražena skupnost in
po večini brezposelni. Zaradi tovrstnega razmišljanja tudi domneva, da bi naj romski učenci v
šoli imeli veliko težav z osvajanjem učne snovi. Ne glede na stereotipe je romska kultura zelo
razširjena in znana, tako v Sloveniji, kakor po svetu.
Podrobneje sem raziskal do sedaj edina tovrstna projekta na področju izobraževanja za Rome
v Sloveniji in sicer projekt romskih pomočnikov (UVRVI I.) in Dvig socialnega in kulturnega
kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti. V kolikšni meri v tako velikih
projektih sodelujejo romske organizacije? Kako v takem primeru sestaviti tim ljudi (Romov)
in finančni načrt organizacije za uspešno izvajanje ključne aktivnosti – učno pomoč učencem
Romom?
Na to temo v Sloveniji še ni bilo veliko napisanega, o uspešnosti rezultatov pa lahko govorimo
samo, če tovrstni projekti potekajo vsaj nekaj let. V Sloveniji sta dosedanja ESS projekta za
Rome na področju izobraževanja bila v večinski meri zastavljena kot izvajanje učne pomoči
romskim učencem. Izvajale pa so se tudi aktivnosti za mladino in starše za bolj uspešnejše
vključevanje v otrokov izobraževalni proces in samo družbo. Opravil sem tudi terensko delo
intervjujev s starši romskih otrok, ki so bili nekaj let vključeni v učno pomoč v omenjenih
projektih in s starši, ki svojih otrok niso vključili v aktivnosti omenjenih projektov. Na podlagi
analize intervjujev bomo dobili odgovor na vprašanje ali so tovrstne aktivnosti res ključnega
pomena pri dvigu otrokovega učnega uspeha in posledično boljše izobrazbe ter zaposlitve. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Romi, ESS projekti, učna pomoč, učni uspeh, socialni kapital Romov, kulturni kapital Romov Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 948; Prenosov: 64 Celotno besedilo (1,41 MB) |
17. |
18. Odgovorno delov[!]nje mladih v okoljskih projektih nevladnega sektorjaErna Toromanović-Sendić, 2022 Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali odgovorno delovanje mladih v odnosu do varovanja
okolja. Odgovornost je individualno ravnanje, pomeni sprejeti nalogo, opraviti jo po svojih
najboljših močeh in nato stati za tem, kar storiš.
V nalogi smo preučili, kako mladi razumejo odgovorno delovanje in v kolikšni meri so dejansko
aktivni, ter kako sami delujejo v smeri ohranjanja in varovanja okolja. Pri tem smo se
osredotočili predvsem na mlade, ki so aktivno sodelovali v okoljskem projektu »Youth action
for rural water protection« pri nevladni organizaciji Mensch Raum Land, kar nam je omogočilo
prepoznavo dobrih praks. V raziskavi smo opravili poglobljen intervju s desetimi intervjuvanci
(udeleženci projekta »Youth action for rural water protection«).
Glavni rezultati in ugotovitve naše diplomske naloge so, da se mladi v splošni populaciji
zavedajo okoljskih problemov, vendar se manj vključujejo v nevladne okoljske projekte. Iz naše
raziskave smo ugotovili tudi, da se o tem v izobraževalnih ustanovah ne naučijo dovolj. Prav
tako smo opazili, da mladi, ki aktivno delujejo preko nevladnih organizacij ter tako sodelujejo
v različnih projektih za varstvo okolja in trajnostni razvoj, predstavljajo zgled dobre prakse. Na
podlagi izvedenih intervjujev smo ugotovili, da so projekti nevladnih organizacij večinoma
uspešni, čeprav se včasih srečujejo z različnimi težavami, ki otežujejo izvedbo projektov. To
so: šibka finančna sposobnost, slab odziv mladih na projekte ali celo šibka organizacija in
struktura projekta, prešibek odziv in podpora oblasti.
Na samem koncu diplomske naloge smo dodali predloge za možne izboljšave, kot so: v
vzgojno-izobraževalnih ustanovah več delati na ozaveščanju otrok, jih vključiti v reševanje
okoljskih problemov; predstaviti projekte nevladnih organizacij na fakultetah in na ta način
omogočiti mladim sodelovanje v mednarodnih okoljskih projektih; vzpostaviti boljše
sodelovanje z lokalnimi oblastmi, izobraževalnimi in verskimi ustanovami; izboljšati
promocijo nevladnih projektov na spletu in na družbenih omrežjih, saj je to glavni kanal
informiranja za vse generacije. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: odgovornost, mladi, okolje, projekti, nevladne organizacije, diplomske naloge Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 485; Prenosov: 44 Celotno besedilo (2,35 MB) |
19. Smernice in orodja za pogovor o podnebnih spremembah in ekosistemskih storitvah v šoliLiliana Vižintin, 2022 Opis: Ekosistemske storitve ali usluge so vse dobrine in koristi, ki jih zagotavljajo ekosistemi in so pomembne za ohranjanje blaginje družbe ter njen trajnostni obstoj. Podnebne spremembe in drugi antropogeni pritiski povzročajo številne kumulativne učinke na ekosisteme, kažejo pa se tako v degradaciji ekosistemskih procesov kot tudi v izgubi biotske pestrosti in spreminjanju habitatov, posledično pa še v manjši zmogljivosti ekosistemov za zagotavljanje ekosistemskih storitev. Cilja projekta ECO-SMART, ki je sofinanciran s programom Interreg V-A Slovenija- Italija, sta bila: a) analiza vplivov podnebnih sprememb na ekosistemske storitve izbranih obalnih območij Nature 2000, ki so še posebej izpostavljena podnebnim spremembam, b) priprava načrtov za prilagajanje na podnebne spremembe prek sonaravnih rešitev za zaščito ekosistemskih storitev in biotske pestrosti teh območij. V vse dejavnosti projekta pa je umeščena celostna strategija krepitve zmogljivosti skupnosti. Pomembna ciljna skupina za aktivnosti krepitve zmogljivosti so tudi lokalne šole, ki so jim posvečene prilagojene projektne aktivnosti, na primer smernice za učitelje in spletni izobraževalni portal za učence. S tem se krepi sodelovanje med raziskovalci in šolami, prav tako pa se omogočata soustvarjanje inovativnega izobraževalnega okolja in podpiranje družbeno odgovornega izobraževanja. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: ekosistemske storitve, projekti, čezmejno sodelovanje, ECO-SMART Objavljeno: 25.01.2023; Ogledov: 555; Prenosov: 25 Celotno besedilo (597,32 KB) |
20. |