1. Omejitev gibanja prosilcem za mednarodno zaščito : magistrsko deloVesna Kovač, 2024, magistrsko delo Opis: Migracije, kot so preseljevanje – priseljevanje in izseljevanje ljudi – so stalnica skozi stoletja. Poznamo več oblik migracij, ki potekajo med državami: svobodne, regularne migracije posameznikov, ki državo svojega bivanja spremenijo v okviru obstoječe zakonodaje in po lastni volji; migracije zaradi prisile – ko ljudje bežijo ali ko posamezniki zaradi upravičene bojazni pred preganjanjem ali ko v strahu množično bežijo pred kolektivnimi kršitvami humanitarnega prava ali osnovnih človekovih pravic in drugih okoliščin predvsem zaradi različnih katastrof in konfliktov; migracije, ki so nezakonite in ki zadevajo nedovoljene, ilegalne prehode meja in bivanje v tuji držav brez ustreznega dovoljenja. Za razliko od socialnih in ekonomskih migracij ter priseljevanja gre pri azilu za univerzalno človekovo pravico posameznika, ki je zapustil svojo matično državo, da bi se izognil političnemu, rasnemu, verskemu, narodnostnemu ali katerikoli drugi obliki preganjanja. Azil je eno izmed razmerij, ki ureja vez med posameznikom in državo, je pa tudi hkrati oblika zaščite, ki preprečuje preganjanje, in jo podeli ciljna država osebi, ki vstopi na njeno ozemlje in ki ni zmožna poiskati ali pridobiti zaščite v državi izvora. Zakon o mednarodni zaščiti definira prosilca za mednarodno zaščito kot osebo, državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je v Republiki Sloveniji podal ustrezno prošnjo za azil. Begunci pa imajo tudi dolžnosti. Njihove dolžnosti zajemajo dolžnost spoštovanja ustavne ureditve, zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov Republike Slovenije. Včasih pa begunci te dolžnosti tudi kršijo ali pa se jim izogibajo, kar vodi do potrebnih ukrepov; eden izmed ukrepov je tudi omejitev gibanja beguncev. Svoboda gibanja je ena od temeljnih človekovih pravic in države, ki so članice EU, lahko le-to omejijo pod zakonsko strogo določenimi pogoji predvsem zaradi varovanja javne varnosti, varovanja javnega reda, varovanja javnega zdravstva ter nujnih razlogov v javnem interesu. Pri omejitvi gibanja beguncem je potrebno le-to zakonsko dosledno spoštovati, saj v nasprotnem primeru pride do kršitve človekovih osnovnih pravic. V primeru pritožb zaradi omejitve gibanja obstajajo različne sodne prakse in različni pogledi na zakone, kar pa gre predvsem na račun neusklajenih nacionalnih zakonodaj na območju Evropske unije.
Ključne besede: omejitev gibanja, prosilci za mednarodno zaščito, begunci, azil, človekove pravice, svoboda gibanja
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 461; Prenosov: 35
 Celotno besedilo (1,16 MB) |
2. Integracija migrantov : primer prisilnih migrantov v Republiki SlovenijiEva Černigoj, 2018, magistrsko delo Opis: Ob vsakem pojavu nenadnih mnoţičnih migracij je vprašanje in izvajanje integracije v
drţavah sprejemnicah predstavljalo izziv. Kot ostale drţave članice EU se tudi Slovenija
sooča s porastom v številu migrantov, med katerimi so prisilni migranti – prosilci za
mednarodno zaščito, begunci in osebe s subsidiarno zaščito – še posebej ranljiva skupina, ki
terja dodatno pozornost. Namen naloge je na enem mestu zbrati in sistematično pregledati
različna področja integracije ter aktualno področno zakonodajo, ki ureja poloţaj prisilnih
migrantov v Republiki Sloveniji. Izhajamo iz predpostavke, da slovenska integracijska
politika, kot odgovor na povečano število prosilcev in oseb z mednarodno zaščito, potrebuje
uvedbo dodatnih ukrepov, ki bi olajšali integracijo tako posameznikov kot sprejemne druţbe.
Katera področja so najbolj potrebna prenove ter s kakšnimi spremembami bi jih posodobili,
smo ugotovili s pomočjo analize primarnih in sekundarnih virov ter z usmerjeno primerjavo
praks med drţavami. Ugotovili smo, da se je zakonodaja v obdobju od mnoţičnega prihoda
migrantov kot odziv na potrebe v praksi ali na drţavne usmeritve večkrat spremenila, pri tem
pa so določena področja integracije temu navkljub ostala slabše razvita. Mednje uvrščamo
zdravstvo, področje politične participacije in dostop do drţavljanstva. Slovenija pa je med
najboljšimi in najbolj naprednimi drţavami na področju zdruţevanja druţine ter zgledna pri
integraciji na področju izobraţevanja in področju izvajanja začetnih integracijskih programov.
Področja pridobitve mednarodne zaščite, nastanitve, zaposlovanja in nediskriminacije pa so
na nekaterih točkah še šibka, restriktivna ali pomanjkljivo urejena. Do velikih razlik v dostopu
do integracijskih politik prihaja med prosilci za mednarodno zaščito, osebami s statusom
begunca in osebami s subsidiarno zaščito.
Ključne besede: integracija, integracijska politika, prisilni migranti, prosilci za mednarodno zaščito, begunci, mednarodna zaščita
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 2767; Prenosov: 52
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Omejevanje svobode gibanja v EU in razlogi zanj : magistrsko deloKlemen Žugelj, 2019, magistrsko delo Opis: Svoboda gibanja je ena izmed temeljnih človekovih pravic. Države članice Evropske unije lahko svobodo gibanja posameznikom omejijo pod zakonsko določenimi pogoji zaradi varovanja javnega reda, javnega zdravja, javne varnosti ter nujnih razlogov v splošnem interesu, pri čemer morajo biti vsi ukrepi izvedeni v skladu z načeli pravne države. Državljanstvo Evropske unije zagotavlja državljanom in njihovim družinskim članom v primerjavi z nedržavljani pomembne prednosti na področju svobode gibanja, bivanja in dela na območju notranjega trga Evropske unije, kjer velja prost pretok blaga, kapitala, dela in storitev, poleg tega pa prinaša tudi določene politične in socialne pravice. Zaradi vse večje globalizacije in pretoka informacij se ljudje množično selijo zaradi možnosti po boljšem življenju, nevarnosti za življenje ali z željo po združitvi družine. S povečanimi tokovi migracij so soočene tudi države Evropske unije, ki se z ekonomskimi migranti iz tretjih držav ukvarjajo v okviru svojih nacionalnih zakonov in postopkov priseljevanja (na tem področju ohranjajo suverenost), s prosilci za mednarodno zaščito pa v okviru norm za zaščito beguncev in azilnih postopkov, ki jih določa tako mednarodno pravo kot tudi pravo Evropske unije in z njim harmonizirana nacionalna zakonodaja. Skupna azilna politika prinaša veliko izzivov in države članice imajo različne poglede glede njenega izvajanja, vse bolj v ospredje pa se postavlja vprašanje varnosti in problem nezakonitih migracij. Analiza aktualnih ekonomskih in humanitarnih migracijskih tokov ter primerjava različnih idej upravljanja z njimi prinašajo kritično ovrednotenje trenutnega stanja omejevanja gibanja in možnega upravljanja z migracijami v Evropski uniji.
Ključne besede: svoboda gibanja, delovne migracije, prosilci za mednarodno zaščito
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2019; Ogledov: 3829; Prenosov: 321
Celotno besedilo (1,47 MB) |
4. |
5. |
