11. |
12. |
13. Pomen načrtovanja prostorske ureditve skupnega pomena za državo in občino na primeru vojaškega kompleksaBlanka Razpet, 2020 Opis: V slovenskem prostoru ima področje obrambe dva vidika prostorskega urejanja. Na eni strani se to področje obravnava kot vidik urejanja prostora, ki je v večji ali manjši meri prisoten v vseh oblikah delovanja in poseganja v prostor, na drugi strani gre za samostojen sektor z lastnimi zelo specifičnimi, prostorskimi razvojnimi zahtevami. Pri izdelavi diplomskega dela so uporabljene teoretične in empirične metode dela. Namen diplomske naloge je predstaviti problematiko prostorskega načrtovanja za potrebe obrambe države zaradi nasprotovanja lokalne skupnosti na nekaterih področjih v Sloveniji. Diplomska naloga se osredotoča na problematiko prostorskega urejanja skupnega pomena za državo in občino s primarno ureditvijo s področja obrambe. Cilj diplomske naloge pa je predstavitev uspešnega primera sodelovanja države in lokalne skupnosti pri načrtovanju prostorske ureditve in umeščanju objektov obrambe države v lokalno okolje v Sloveniji. Problem obravnava omejitve, ki se nanašajo na sodelovanje javnosti in načela usklajevanja interesov v postopkih prostorskega urejanja na splošno in predvsem za obrambna območja v Sloveniji. Vsi našteti problemi obravnavajo izjemno široka področja, zato se predstavitev problema osredotoča le na bistvena načela usklajevanja in sodelovanja javnosti. Praksa na področju prostorskega načrtovanja za potrebe obrambe kaže, da je za uspešno umestitev prostorskih ureditev za potrebe obrambe v lokalno okolje pomembno doseganje kompromisov med razvojnimi in varstvenimi interesi že v idejnih fazah načrtovanja. Umeščanje prostorskih ureditev v prostor zahteva usklajeno delovanje vseh deležnikov tudi znotraj obrambnega resorja in tesno sodelovanje z lokalno skupnostjo ter vključitev njenega sociopsihološkega vidika
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prostorsko načrtovanje, obramba, sodelovanje javnosti, usklajevanje interesov, sociopsihološki vidik
Objavljeno: 19.07.2021; Ogledov: 1033; Prenosov: 68
 Celotno besedilo (1,48 MB) |
14. Prenova normativne ureditve prostorskega načrtovanjaAndreja Kemperle, 2021 Opis: V juniju 2018 je v veljavo stopila nova generacija prostorske zakonodaje, ki jo predstavljajo trije zakoni: Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), Gradbeni zakon (GZ) in Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih (ZPAI). Prostorsko načrtovanje in urejanje prostora predstavlja enega od najpomembnejših področij v pristojnosti občin in nalaga občinam pripravo strateških in izvedbenih prostorskih aktov za območje občine. Urejeno področje prostorskega načrtovanja na vseh ravneh omogoča pregleden in stabilen sistem urejanja prostora, ta pa je osnova za uresničevanje individualnih in gospodarskih interesov. V magistrskem delu so izpostavljene temeljne novosti ZUreP-2 in GZ. Podrobno so predstavljena posamezna normativna določila in opisana v primerjavi z določili, ki jih nadomeščajo. Osrednji del magistrske naloge predstavlja predstavitev normativne ureditve prostorskega načrtovanja na ravni lokalne skupnosti tako z vsebinskega kot postopkovnega vidika, ter analiza učinkovitosti nove normativne ureditve na tem področju. Z ZUReP-2 je bil uveden nov mehanizem prostorskega načrtovanja na lokalni ravni, tj. lokacijska preveritev. Lokacijska preveritev omogoča, da se po sorazmerno hitrem postopku ob sodelovanju javnosti in nosilcev urejanja prostora za konkretno investicijo namerno opravi dodatno prostorsko načrtovanje. Ker je področje prostorskega načrtovanje tesno povezano tudi s področjem graditve objektov, so predstavljene tudi vrste mogočih legalizacij nedovoljenih gradenj, kot jih določa Gradbeni zakon
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prostorsko načrtovanje, prostorski akti, občinski prostorski načrt, lokacijska preveritev, legalizacija nedovoljenih gradenj
Objavljeno: 01.07.2022; Ogledov: 890; Prenosov: 59
Celotno besedilo (925,77 KB) |
