Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V diplomskem delu preučujemo delovanje ozdravljenih onkoloških bolnikov v prostovoljskih organizacijah za pomoč onkološkim bolnikom in/ali njihovim svojcem. Eden od pogojev za priključitev taki organizaciji je, da sta od uspešno zaključenega zdravljenja in rehabilitacije minili vsaj dve leti. Cilj raziskave je razumeti vzroke, namen in načine delovanja prostovoljcev Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Strokovnjaki, prostovoljci in laična javnost menijo, da je prostovoljstvo potrebno in koristno za ljudi, ki pomoč potrebujejo, in tudi za tiste, ki pomoč nudijo. V raziskavi nas podrobneje zanima, kakšne so posledice prostovoljskega dela, kako se s težkimi zgodbami bolnikov soočajo prostovoljci glede na to, da so sami imeli podobno ali še težjo bolezensko izkušnjo, in kako na prostovoljstvo gledajo svojci. Raziskavo smo zasnovali na kvalitativni paradigmi. Zaradi želje po pridobitvi poglobljenih odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja smo izvedli pet polstrukturiranih intervjujev. Ugotovili smo, da je razlog za pridružitev prostovoljskim organizacijam, ki pomagajo onkološkim bolnikom in/ali njihovim svojcem, sestavljen iz več segmentov: lastne bolezenske izkušnje raka, spominjanja na potrebe v procesu lastnega zdravljenja in rehabilitacije, želje po samouresničevanju, visoke stopnja empatije do bolnikov in srčnosti prostovoljca. Vse našteto je prostovoljcem v pomoč pri delu tudi v trenutkih, ko so soočeni s težkimi izpovedmi bolnikov in jim je težko. S pomočjo opravljenih intervjujev smo izvedeli, da prostovoljcem delo z ljudmi za ljudi zelo veliko pomeni, saj ob tem pridobivajo na lastni samopodobi, se samoizpolnjujejo in doživljajo smiselnost življenja. Poleg koristi, ki jih dobijo ob tem, seveda pridobivajo tudi tisti ljudje, ki pomoč iščejo. Spoznali smo tudi negativne plati prostovoljstva, ki se kažejo v zadovoljevanju lastnih potreb, nesmiselnemu besedičenju, predvsem pa v obliki močnih obremenilnih občutkov, ki jih povzročajo izpovedi onkoloških bolnikov. V diplomskem delu se dotaknemo tudi odnosa svojcev prostovoljcev do prostovoljskega dela, ki je v primeru naše raziskavi v večji meri pozitiven.
Ključne besede: rak, onkološki bolniki, prostovoljstvo, prostovoljci, pomoč, koristi, slabosti, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 995; Prenosov: 56
Celotno besedilo (876,87 KB)

Opis: Magistrska naloga je namenjena raziskovanju področja prostovoljstva med mladimi in tega, kaj jih navdihuje, da sploh postanejo prostovoljci. Predmet proučevanja so člani mladinske organizacije Zveza tabornikov Slovenije. V magistrski nalogi se v prvem delu posvetimo teoriji in razložimo, kaj taborništvo sploh je in razvoj katerih vrednot spodbuja, v nadaljevanju pa več pozornosti namenimo mladim in prostovoljstvu: kaj vpliva na mlade in razvoj njihove identitete v obdobju adolescence, kakšno vlogo ima lahko pri tem taborništvo ter ob določeni starosti prevzemanje odgovornosti in nalog znotraj neprofitne organizacije (prostovoljstvo). Teoretični del zaključimo s pregledom že opravljenih raziskav s proučevanega področja. Druga polovica naloge je namenjena analitičnemu delu, kjer najprej predstavimo rezultate opravljene raziskave, v kateri je sodelovalo 425 anketirancev. V nadaljevanju se posvetimo njihovi podrobni analizi in primerjavi z eno od prej opravljenih raziskav ter preverjamo hipoteze, ki smo jih postavili v izhodišču. Na podlagi rezultatov in podatkov iz teoretičnega dela magistrsko nalogo zaključimo s predlogi, kako lahko Zveza tabornikov Slovenije še bolj navduši mlade, da se bodo v (še) večji meri odločali za prevzemanje nalog in odgovornih funkcij znotraj organizacije.
Ključne besede: mladi, prostovoljstvo, taborniki, razvoj identitete, adolescenca, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2021; Ogledov: 1389; Prenosov: 93
Celotno besedilo (2,68 MB)

Opis: Kot že naslov pove, se bomo v magistrskem delu posvečali predvsem pisanju in raziskovanju delovanja zavetišč za živali pri nas, po Evropi ter v Bosni. Zanimalo nas bo, kako so urejena zavetišča v Sloveniji v primerjavi z urejenostjo zavetišč drugje po Evropi ter s kakšnimi težavami se na področju zavetišč ter uličnih psov spopadajo v Bosni. Kot veliki zagovorniki pravic živali smo se odločili, da se nekoliko bolj posvetimo tej temi ter pravicam živali in posledično na to temo napišemo tudi magistrsko delo. V svojem delu bomo opisali tudi, kako poteka delo v zavetišču za zapuščene živali, saj se bomo prostovoljno prijavili v izbrano slovensko zavetišče. Opisali bomo tudi pravice živali ter kako so le-te zajete v Zakonu o zaščiti živali, ki ga bomo podrobno razčlenili. Opisali bomo še državne in druge organe, ki se v Sloveniji borijo za pravice živali in proti mučiteljem. Tudi na evropskem področju bomo predstavili, kako se borijo za pravice živali in kako uspešni so v praksi. O Bosni pa se bomo predvsem posvetili problematiki, ki jo tamkajšnji psi in mačke doživljajo zaradi neurejenih razmer z zavetišči in tudi neurejenih aktov, ki bi zagovarjali pravice živali.
Ključne besede: pravice, živali, zavetišče, mučenje, kazni, Evropska unija, Bosna, BiH, prostovoljstvo, EU
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2020; Ogledov: 1940; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1022,12 KB)