Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv mobinga na delo zaposlenih s primerom
Nina Plaskan, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mobing, psihično nasilje, žrtve nasilja, zaposleni, javna uprava, izvajalci nasilja
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 3184; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

2.
Vpliv ekonomskega statusa družine na pogostost pojava nasilja v družini
Nina Rous, 2017

Opis: V sodobnem času je veliko zasebnih in poslovnih uspehov odvisno od financ. Že za skromno preživetje si mora človek plačati osnovne stvari in storitve, da zadovolji osnovne potrebe, kot so hrana, obleka, bivalni prostor, stroški bivalnega prostora in zdravstvene storitve. Vse našteto je dovolj le za osnovne življenske stroške, saj danes vse več ljudi živi na robu preživetja. Naša moderna kultura je naravnana navzven v smislu več imaš, več veljaš. Ljudje si nenehno želijo vse več in več. Ko pride do določenih negativnih sprememb v življenju, na katere v tistem trenutku težje vplivamo, nastopijo težave tako z ekonomskega vidika kot tudi psihične narave. Pred slabim desetletjem je v Sloveniji nastopila gospodarska kriza, ki je finančno onesposobila marsikatero podjetje in posledica le-tega je bilo številno odpuščanje delavcev. Veliko ljudi je ostalo brez služb in marsikateri so si le z denarno socialno pomočjo lahko pokrivali osnovne potrebe za preživetje. Posledica padca z višjega na nižji ekonomski položaj so bile tudi težave v družini. Dejstvo je, da več članov ima družina, tem večja je potreba po finančni moči. Zaradi nižjega ekonomskega statusa družine lahko pride do nasilja v družini, ki se kaže tako v fizični kot tudi v psihični obliki. Znano je tudi, da je žrtev nasilja velikokrat partner, ki je finančno odvisen od drugega partnerja. Žrtve nasilja so največkrat ženske, ki pa zaradi šibkega materialnega stanja ostajajo v nasilnih zvezah. Tudi v družinah z višjim oziroma stabilnim ekonomskim statusom prihaja do nasilja različnih oblik. Povod za nasilje pri ekonomsko stabilnih družinah običajno ni pomanjkanje finančnih sredstev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: finance, ekonomski status, nasilje, družina, gospodarska kriza, fizično in psihično nasilje, žrtev, finančna sredstva.
Objavljeno: 06.03.2018; Ogledov: 2763; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
Dejavniki, ki vplivajo na nastanek mobinga v izbranih slovenskih bankah
Manca Lah, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mobing, management, psihično nasilje, slovenske banke
Objavljeno: 07.04.2018; Ogledov: 2398; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (613,50 KB)

4.
Preučevanje dejavnikov, ki vplivajo na mobing na delovnem mestu
Eva Januš, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mobing, delovno mesto, psihično nasilje, delodajalec, žrtev, pravna ureditev
Objavljeno: 10.05.2018; Ogledov: 1932; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (614,08 KB)

5.
6.
Mobing - psihično nasilje na delovnem mestu
Katja Oberžan, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mobing, psihično nasilje, konflikti, delovno mesto, žrtev
Objavljeno: 09.12.2020; Ogledov: 1091; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (842,76 KB)

7.
Kognitivno-vedenjski coachnig [!] čustvene inteligence
Primož Rakovec, 2015

Opis: Kognitivno-vedenjski coaching predstavlja enega izmed načinov uporabe kognitivno-vedenjske terapije izven klinične prakse. Ker temelji na osnovnih predpostavkah kognitivno-vedenjske terapije, ocenjujemo, da gre za znanstveno utemeljen in strokoven proces učenja klienta kako izboljšati učinkovitost v vsakodnevnem življenju. V magistrski nalogi raziskujemo, ali je kognitivno-vedenjski coaching tudi učinkovit proces učenja veščin čustvene inteligence. V teoretičnem delu s pomočjo podatkov, zbranih v strokovni literaturi, najprej opišemo kognitivno-vedenjsko terapijo in coaching kot izvorno podlago kognitivno-vedenjskega coachinga. V nadaljevanju predstavimo strukturo in modele kognitivno-vedenjskega coachinga in modela čustvene inteligence. V zadnjem delu teoretičnega dela magistrske naloge opišemo uporabo tehnik kognitivno-vedenjskega coachinga za učenje posameznih veščin čustvene inteligence, opisanih v Bar-Onovem modelu čustvene inteligence. Izpostavimo tudi odnos med klientom in coachem kot zelo pomembnim predpogojem uspešnosti procesa učenja in možne ovire na strani klienta, ki se lahko pojavijo v procesu učenja. V empiričnem delu naloge predstavljamo rezultate, zbrane s polstrukturiranim intervjujem. Rezultati predstavljajo odgovore šestih klientk, ki so se udeležile kognitivno-vedenjskega coachinga čustvene inteligence. Analiza predstavljenih rezultatov je podlaga za odgovore na zastavljeno raziskovalno vprašanje in podvprašanji, ki so potrdili našo domnevo, da je učinkovitost kognitivno-vedenjskega coachinga za učenje veščin čustvene inteligence visoka, da je klientu v pomoč pri prepoznavi negativnih nezdravih čustev in pri razvijanju racionalnih vedenjskih vzorcev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kognitivno-vedenjska terapija, psihično nasilje, tehnike, učinkovitost, coaching, učenje, čustvena inteligenca
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 448; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (893,75 KB)

8.
Mobing na delovnem mestu v podjetju X
Ana Vukićević, 2021

Opis: Mobing je vrsta neprimerne komunikacije v delovnem okolju, ki vključuje elemente psihičnega zlorabljanja. Ponavadi mobing izvaja ena oseba, lahko pa ga izvaja skupina oseb, ki posameznika psihično nadleguje in mu tako povzroča občutek nemoči. Mobing se najpogosteje pojavlja v slabo organiziranih delovnih okoljih, žrtve pa niso le posamezniki z nižjo izobrazbo, temveč tudi nadpovprečno sposobni in inteligentni posamezniki. V raziskovalnem delu smo želeli pridobiti odgovore na zastavljene hipoteze, ali so povzročitelji mobinga nadrejeni, ali so žrtve mobinga pogosteje osebe ženskega spola, ali se žrtve zavedajo, da doživljajo mobing in ali vedo, kam se lahko obrnejo po pomoč.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mobing, trpinčenje, delovno mesto, psihično nasilje, posledice mobinga.
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 524; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

9.
Mobing na delovnem mestu v podjetju X
Amela Tabaković, 2022

Opis: S terminom mobing označujemo duševno ali čustveno zlorabljanje ter nasilno vedenje na delovnem mestu. Pojavi se, kadar skupina sodelavcev, en sam sodelavec, nadrejeni ali podrejeni izvaja načrtna in nemoralna dejanja do drugega posameznika. Ta dejanja se morajo dogajati daljše časovno obdobje, da bi jih lahko označili kot mobing oziroma trpinčenje. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu smo predstavili pojem mobing, vrste, oblike in posledice mobinga, kako mobing prepoznati ter vzroke za nastanek mobinga. V empiričnem delu pa smo preverili prisotnost mobinga v izbranem podjetju in ugotovili, kakšno vlogo imajo spol, položaj in starost pri tem. Osnovni namen diplomskega dela je širši javnosti predstaviti pojem mobing in jo seznaniti o posledicah, ki jih ta težava prinaša, hkrati pa na primeru podjetja X proučiti prisotnost mobinga.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mobing, trpinčenje, psihično nasilje, organizacija, posameznik
Objavljeno: 15.09.2022; Ogledov: 49; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh