Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Spopadanje z anksioznostjo v Sloveniji
Špela Podnar, 2019

Opis: Anksioznost je neprijetno čustvo, ki ga tekom življenja izkusi vsak posameznik. Čustvo je do določene mere koristno, saj ima zaščitno funkcijo in pripravi posameznika na boj ali beg. V kolikor pa je čustvo močno in hkrati traja dlje časa, torej se kronificira, pa prične ovirati posameznika v vsakdanjem življenju in se lahko sprevrže v motnjo. V teoretičnem delu bom sprva nekaj besed namenila duševnemu zdravju, nato pa sem bom posvetila anksioznosti. Postavila bom ločnico med anksioznostjo kot čustvom ter anksiozno motnjo. V nadaljevanju naloge sem bom osredotočila na anksioznost kot motnjo. Prikazala bom vrste anksioznih motenj, njihove značilnosti in načine zdravljenja. Raziskala bom razloge za nastanek anksioznih motenj, ki bodo strnjene v bio-psiho-socialni model nastanka duševnih motenj. Po podrobnemu opisu motenj in njenih vzrokov za nastanek se bom osredotočila na možne načine reševanja težav z anksioznostjo. Predstavila bom psihoterapevtske pristope in njihov pogled na spopadanje z anksioznostjo ter nekoliko več pozornosti namenila predvsem učinkovitosti psihoterapije v luči odnosa klient - psihoterapevt. Po predstavitvi psihoterapije me bo zanimalo tudi psihofarmakološko zdravljenje anksioznih motenj ter integracija psihoterapije in psihofarmakologije. V empiričnem delu bom izvedla lastno raziskavo med slovenskim prebivalstvom. Anketni vprašalnik bo oblikovan na podlagi lastnih ugotovitev v nalogi ter bo hkrati vseboval Beckov test anksioznosti in določene postavke diagnostičnega vprašalnika CIDI-SF. Zanimala me bo pojavnost čustva anksioznosti in prisotnost anksioznih motenj med slovenskim prebivalstvom ter načini spopadanja z njo. Izsledke raziskave bom povezala tudi z demografskimi podatki. Analiza podatkov bo hkrati služila za preverjanje petih postavljenih hipotez.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: anksioznost, anksiozne motnje, zdravljenje, psihoterapija, psihofarmakologija, magistrske naloge
Objavljeno: 03.08.2020; Ogledov: 912; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

3.
Gluhota v psihoterapiji
Natalija Spark, 2018

Opis: Magistrska naloga z naslovom “GLUHOTA V PSIHOTERAPIJI” proučuje področje zgodovinskega razvoja znakovnega jezika, ki je materin jezik gluhih oseb in sredstvo za sporazumevanje v njihovem vsakdanjem ţivljenju. Komunikacija, kot ena najpomembnejših človekovih dejavnosti, ima pomembno vlogo v ţivljenju vsakega posameznika, zato osrednjo problematiko naloge predstavljata problem komunikacije v procesu terapije ter prisotnost tovrstne ciljne skupine v psihoterapiji in svetovanju. V magistrski nalogi je predstavljen zgodovinski razvoj znakovnega jezika. V empiričnem delu so, na osnovi kvalitativne študije z intervjuji uporabnikov storitev psihoterapije in svetovanja ter psihoterapevti in svetovalci, predstavljena stališča do raziskovalnega problema. Analizirala bom primere posameznikov, ki so koristili storitev psihoterapije in svetovanja, a so po enem oz. dveh obiskih opustili nadaljnjo obravnavo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: gluhe osebe, slovenski znakovni jezik, psihoterapija, tolmači, komunikacija, magistrske naloge
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 378; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

4.
Supervizija v psihoterapiji
Tjaša Ravnikar, 2017

Opis: Supervizija v psihoterapevtski oziroma svetovalni stroki je nujen in obvezen del, ki zagotavlja strokovnost in etičnost psihoterapevtskega procesa, razvoj kompetenc udeleženih in hkrati predstavlja način tešitve strokovnih potreb psihoterapevtov/svetovalcev. Zato je v praksi izjemno pomembno, da so do kakovostne supervizije upravičeni vsi supervizorji/svetovalci, da je vsem omogočena in dosegljiva ter da se je redno poslužujejo. V diplomski nalogi raziskujemo odnos psihoterapevtov/svetovalcev do supervizije. Izhajali smo iz petih postavljenih hipotez, s pomočjo katerih ugotavljamo, ali se večina psihoterapevtov/svetovalcev redno poslužuje supervizije, ali večina psihoterapevtov/svetovalcev pozitivno doživlja izkušnjo supervizije, ali se v večjem odstotku supervizije poslužujejo mlajši psihoterapevti/svetovalci, ali jim je pomembno in preverjajo primernost in strokovnost supervizorja ter ali lahko supervizija zadosti skoraj vse strokovne potrebe psihoterapevtov/svetovalcev. V teoretičnem delu razčlenimo in opredelimo supervizijo kot proces, opredelimo vlogo in naloge supervizorja in supervizanta ter opišemo supervizijski odnos in vse, kar le-ta v sebi nosi. V empiričnem delu s pomočjo kvantitativne metode oz. izvedene ankete raziskujemo odnos psihoterapevtov/svetovalcev do supervizije in ugotavljamo, na kakšen način se ta odnos izraža/manifetsira, s pomočjo kvalitativnega pristopa in izvedenega intervjuja pa raziskujemo globine supervizijskega odnosa ter notranjega sveta supervizorja in supervizanta. Z intervjuvanko tudi pokomentiramo in interpretiramo pridobljene rezultate ankete in postavljene hipoteze.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: supervizija, supervizor, psihoterapevti, svetovanje, psihoterapija, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 85; Prenosov: 5
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Depresivnost pri osebah, odvisnih od alkohola
Karin Mermolja, 2015

Opis: Depresivna motnja in sindrom odvisnosti od alkohola se pogosto pojavljata kot komorbidni duševni motnji, ki izmenično vplivata na medsebojni razvoj ter otežujeta učinkovito zdravljenje. Čeprav je velikokrat nejasno, katera motnja je vzrok in katera posledica, pri osebah, odvisnih od alkohola, na grobo ločimo primarno in sekundarno depresijo. Kognitivno-vedenjska teorija temelji na predpostavki, da so miselna izkrivljanja tista, ki poglabljajo depresijo, zato je psihoterapevtsko delo v prvi vrsti prestrukturiranje kognitivne strukture posameznika. Tovrstna terapija se odlično aplicira tudi v skupinskem delu, saj igra pri osebah, ki trpijo za sindromom odvisnosti od alkohola, zelo pomembno vlogo. Klub zdravljenih alkoholikov bistveno pripomore pri reševanju vsakdanjih problemov in prispeva k učenju obvladovanja samopomoči v stresnih situacijah, člane spodbuja pri ohranjanju dolgoročne abstinence ter pomaga pri ponovni vzpostavitvi socialnih, delovnih in družinskih odnosov. Z uporabo situacij iz realnega življenja in vedenjskih tehnik, v obliki domačih nalog, posameznik utrjuje na novo usvojene kognitivne principe. V raziskavi, ki je bila opravljena med člani Kluba zdravljenih alkoholikov, smo iskali razlike v kognitivni strukturi pri osebah, odvisnih od alkohola, ki kažejo depresivne simptome in tistimi, ki ne kažejo te simptomatike. Skušali smo razložiti tudi različne življenjske okoliščine, ki so vprašane posameznike pripeljale v alkoholizem. Ugotovili smo, da so kognitivne strukture pri osebah, ki so bodisi zaradi primarne depresije bodisi zaradi težkih življenjskih okoliščin, stresa ali anksioznosti iskali tolažbo v alkoholnih pijačah, zelo podobne. Ker je pri vseh vprašanih pijača predstavljala tolažbo za slabo počutje, smo potrdili tudi koncept samozdravljenja depresije z alkoholom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odvisnost od alkohola, depresivna motnja, primarna depresija, sekundarna depresija, vedenjsko-kognitivna teorija, skupinska psihoterapija, Klub zdravljenih alkoholikov, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 55; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (684,52 KB)

6.
Integracija kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije
Irena Stubelj, 2020

Opis: V magistrski nalogi smo želeli predstaviti možnosti svetovanja oziroma psihoterapije z integracijo kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije in ugotoviti, ali bi tak način dela s klienti zmanjšal zaznane pomanjkljivosti ene in druge terapije in povečal klientove možnosti za uspešnost terapije. V ta namen smo v teoretičnem delu predstavili kognitivno-vedenjsko terapijo, njeno zgodovino, bistvene elemente, potek same terapije in tehnike, ki jih kognitivno-vedenjski terapevti uporabljajo. Predstavili smo tudi relacijsko družinsko terapijo, njene komponente, temeljne pojme in terapevtske intervencije v relacijski družinski terapiji ter vlogo in način dela relacijskega družinskega terapevta. Iz teoretskega dela smo skušali izluščiti razlike med obema vrstama terapije. Opisali smo vzroke za integracijo psihoterapij, možne načine integracije in skupne terapevtske dejavnike, to je tiste dejavnike, ki so se izkazali za najučinkovitejše v različnih terapijah. Nato smo opravili raziskavo med terapevti ene in druge modalitete in s pomočjo kodiranja naredili kvalitativno analizo pridobljenih podatkov. Na koncu smo na podlagi teoretičnega in empiričnega dela skušali podati nekaj napotkov za integracijo kognitivno-vedenjske in relacijske terapije. Na začetno vprašanje o koristnosti integracije tehnik kognitivno-vedenjske terapije in družinske relacijske terapije, lahko na podlagi teoretičnega in empiričnega dela odgovorimo pritrdilno. Menimo, da se načela ene in druge terapije ne izključujejo, vsaka pozornost usmerja na določen vidik posameznikovega življenja. Terapevti, ki so bili vključeni v raziskavo, opažajo nekaj pomanjkljivosti enega oziroma drugega pristopa. Večina v svoje delo vključuje tehnike drugih pristopov, tudi dveh obravnavanih vrst terapij, z namenom večje kvalitete svetovanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kognitivno-vedenjska terapija, družinska relacijska terapija, integracija, skupni terapevtski dejavniki, psihoterapija, svetovanje, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 67; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (610,72 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh