Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Spopadanje z anksioznostjo v Sloveniji
Špela Podnar, 2019

Opis: Anksioznost je neprijetno čustvo, ki ga tekom življenja izkusi vsak posameznik. Čustvo je do določene mere koristno, saj ima zaščitno funkcijo in pripravi posameznika na boj ali beg. V kolikor pa je čustvo močno in hkrati traja dlje časa, torej se kronificira, pa prične ovirati posameznika v vsakdanjem življenju in se lahko sprevrže v motnjo. V teoretičnem delu bom sprva nekaj besed namenila duševnemu zdravju, nato pa sem bom posvetila anksioznosti. Postavila bom ločnico med anksioznostjo kot čustvom ter anksiozno motnjo. V nadaljevanju naloge sem bom osredotočila na anksioznost kot motnjo. Prikazala bom vrste anksioznih motenj, njihove značilnosti in načine zdravljenja. Raziskala bom razloge za nastanek anksioznih motenj, ki bodo strnjene v bio-psiho-socialni model nastanka duševnih motenj. Po podrobnemu opisu motenj in njenih vzrokov za nastanek se bom osredotočila na možne načine reševanja težav z anksioznostjo. Predstavila bom psihoterapevtske pristope in njihov pogled na spopadanje z anksioznostjo ter nekoliko več pozornosti namenila predvsem učinkovitosti psihoterapije v luči odnosa klient - psihoterapevt. Po predstavitvi psihoterapije me bo zanimalo tudi psihofarmakološko zdravljenje anksioznih motenj ter integracija psihoterapije in psihofarmakologije. V empiričnem delu bom izvedla lastno raziskavo med slovenskim prebivalstvom. Anketni vprašalnik bo oblikovan na podlagi lastnih ugotovitev v nalogi ter bo hkrati vseboval Beckov test anksioznosti in določene postavke diagnostičnega vprašalnika CIDI-SF. Zanimala me bo pojavnost čustva anksioznosti in prisotnost anksioznih motenj med slovenskim prebivalstvom ter načini spopadanja z njo. Izsledke raziskave bom povezala tudi z demografskimi podatki. Analiza podatkov bo hkrati služila za preverjanje petih postavljenih hipotez.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: anksioznost, anksiozne motnje, zdravljenje, psihoterapija, psihofarmakologija, magistrske naloge
Objavljeno: 03.08.2020; Ogledov: 2438; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

3.
Gluhota v psihoterapiji
Natalija Spark, 2018

Opis: Magistrska naloga z naslovom “GLUHOTA V PSIHOTERAPIJI” proučuje področje zgodovinskega razvoja znakovnega jezika, ki je materin jezik gluhih oseb in sredstvo za sporazumevanje v njihovem vsakdanjem ţivljenju. Komunikacija, kot ena najpomembnejših človekovih dejavnosti, ima pomembno vlogo v ţivljenju vsakega posameznika, zato osrednjo problematiko naloge predstavljata problem komunikacije v procesu terapije ter prisotnost tovrstne ciljne skupine v psihoterapiji in svetovanju. V magistrski nalogi je predstavljen zgodovinski razvoj znakovnega jezika. V empiričnem delu so, na osnovi kvalitativne študije z intervjuji uporabnikov storitev psihoterapije in svetovanja ter psihoterapevti in svetovalci, predstavljena stališča do raziskovalnega problema. Analizirala bom primere posameznikov, ki so koristili storitev psihoterapije in svetovanja, a so po enem oz. dveh obiskih opustili nadaljnjo obravnavo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: gluhe osebe, slovenski znakovni jezik, psihoterapija, tolmači, komunikacija, magistrske naloge
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 1176; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

4.
Supervizija v psihoterapiji
Tjaša Ravnikar, 2017

Opis: Supervizija v psihoterapevtski oziroma svetovalni stroki je nujen in obvezen del, ki zagotavlja strokovnost in etičnost psihoterapevtskega procesa, razvoj kompetenc udeleženih in hkrati predstavlja način tešitve strokovnih potreb psihoterapevtov/svetovalcev. Zato je v praksi izjemno pomembno, da so do kakovostne supervizije upravičeni vsi supervizorji/svetovalci, da je vsem omogočena in dosegljiva ter da se je redno poslužujejo. V diplomski nalogi raziskujemo odnos psihoterapevtov/svetovalcev do supervizije. Izhajali smo iz petih postavljenih hipotez, s pomočjo katerih ugotavljamo, ali se večina psihoterapevtov/svetovalcev redno poslužuje supervizije, ali večina psihoterapevtov/svetovalcev pozitivno doživlja izkušnjo supervizije, ali se v večjem odstotku supervizije poslužujejo mlajši psihoterapevti/svetovalci, ali jim je pomembno in preverjajo primernost in strokovnost supervizorja ter ali lahko supervizija zadosti skoraj vse strokovne potrebe psihoterapevtov/svetovalcev. V teoretičnem delu razčlenimo in opredelimo supervizijo kot proces, opredelimo vlogo in naloge supervizorja in supervizanta ter opišemo supervizijski odnos in vse, kar le-ta v sebi nosi. V empiričnem delu s pomočjo kvantitativne metode oz. izvedene ankete raziskujemo odnos psihoterapevtov/svetovalcev do supervizije in ugotavljamo, na kakšen način se ta odnos izraža/manifetsira, s pomočjo kvalitativnega pristopa in izvedenega intervjuja pa raziskujemo globine supervizijskega odnosa ter notranjega sveta supervizorja in supervizanta. Z intervjuvanko tudi pokomentiramo in interpretiramo pridobljene rezultate ankete in postavljene hipoteze.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: supervizija, supervizor, psihoterapevti, svetovanje, psihoterapija, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1060; Prenosov: 41
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Depresivnost pri osebah, odvisnih od alkohola
Karin Mermolja, 2015

Opis: Depresivna motnja in sindrom odvisnosti od alkohola se pogosto pojavljata kot komorbidni duševni motnji, ki izmenično vplivata na medsebojni razvoj ter otežujeta učinkovito zdravljenje. Čeprav je velikokrat nejasno, katera motnja je vzrok in katera posledica, pri osebah, odvisnih od alkohola, na grobo ločimo primarno in sekundarno depresijo. Kognitivno-vedenjska teorija temelji na predpostavki, da so miselna izkrivljanja tista, ki poglabljajo depresijo, zato je psihoterapevtsko delo v prvi vrsti prestrukturiranje kognitivne strukture posameznika. Tovrstna terapija se odlično aplicira tudi v skupinskem delu, saj igra pri osebah, ki trpijo za sindromom odvisnosti od alkohola, zelo pomembno vlogo. Klub zdravljenih alkoholikov bistveno pripomore pri reševanju vsakdanjih problemov in prispeva k učenju obvladovanja samopomoči v stresnih situacijah, člane spodbuja pri ohranjanju dolgoročne abstinence ter pomaga pri ponovni vzpostavitvi socialnih, delovnih in družinskih odnosov. Z uporabo situacij iz realnega življenja in vedenjskih tehnik, v obliki domačih nalog, posameznik utrjuje na novo usvojene kognitivne principe. V raziskavi, ki je bila opravljena med člani Kluba zdravljenih alkoholikov, smo iskali razlike v kognitivni strukturi pri osebah, odvisnih od alkohola, ki kažejo depresivne simptome in tistimi, ki ne kažejo te simptomatike. Skušali smo razložiti tudi različne življenjske okoliščine, ki so vprašane posameznike pripeljale v alkoholizem. Ugotovili smo, da so kognitivne strukture pri osebah, ki so bodisi zaradi primarne depresije bodisi zaradi težkih življenjskih okoliščin, stresa ali anksioznosti iskali tolažbo v alkoholnih pijačah, zelo podobne. Ker je pri vseh vprašanih pijača predstavljala tolažbo za slabo počutje, smo potrdili tudi koncept samozdravljenja depresije z alkoholom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odvisnost od alkohola, depresivna motnja, primarna depresija, sekundarna depresija, vedenjsko-kognitivna teorija, skupinska psihoterapija, Klub zdravljenih alkoholikov, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 782; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (684,52 KB)

6.
Integracija kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije
Irena Stubelj, 2020

Opis: V magistrski nalogi smo želeli predstaviti možnosti svetovanja oziroma psihoterapije z integracijo kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije in ugotoviti, ali bi tak način dela s klienti zmanjšal zaznane pomanjkljivosti ene in druge terapije in povečal klientove možnosti za uspešnost terapije. V ta namen smo v teoretičnem delu predstavili kognitivno-vedenjsko terapijo, njeno zgodovino, bistvene elemente, potek same terapije in tehnike, ki jih kognitivno-vedenjski terapevti uporabljajo. Predstavili smo tudi relacijsko družinsko terapijo, njene komponente, temeljne pojme in terapevtske intervencije v relacijski družinski terapiji ter vlogo in način dela relacijskega družinskega terapevta. Iz teoretskega dela smo skušali izluščiti razlike med obema vrstama terapije. Opisali smo vzroke za integracijo psihoterapij, možne načine integracije in skupne terapevtske dejavnike, to je tiste dejavnike, ki so se izkazali za najučinkovitejše v različnih terapijah. Nato smo opravili raziskavo med terapevti ene in druge modalitete in s pomočjo kodiranja naredili kvalitativno analizo pridobljenih podatkov. Na koncu smo na podlagi teoretičnega in empiričnega dela skušali podati nekaj napotkov za integracijo kognitivno-vedenjske in relacijske terapije. Na začetno vprašanje o koristnosti integracije tehnik kognitivno-vedenjske terapije in družinske relacijske terapije, lahko na podlagi teoretičnega in empiričnega dela odgovorimo pritrdilno. Menimo, da se načela ene in druge terapije ne izključujejo, vsaka pozornost usmerja na določen vidik posameznikovega življenja. Terapevti, ki so bili vključeni v raziskavo, opažajo nekaj pomanjkljivosti enega oziroma drugega pristopa. Večina v svoje delo vključuje tehnike drugih pristopov, tudi dveh obravnavanih vrst terapij, z namenom večje kvalitete svetovanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kognitivno-vedenjska terapija, družinska relacijska terapija, integracija, skupni terapevtski dejavniki, psihoterapija, svetovanje, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 945; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (610,72 KB)

7.
Suicidalnost skozi prizmo stilov navezanosti v odrasli dobi z vidika psihoterapevtske obravnave
Viktorija Zupančič, 2022

Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo raziskovali korelacijo med suicidalnostjo in stili navezanosti v odrasli dobi. Zanimal nas je predvsem psihoterapevtski vidik obravnave klientov v okviru omenjenih področij, saj tema suicidalnosti še danes predstavlja tabu in je posameznikom o tovrstnih težnjah težko spregovoriti. Hkrati lahko poznavanje teorije navezanosti predstavlja pomemben okvir za obravnavo klientov z nevarnim stilom navezanosti in sucidalnimi tendencami. V prvem delu magistrske naloge smo teoretično sintetizirali in opisali teorijo navezanosti, stile navezanosti v odrasli dobi, povezavo stilov navezanosti s psihopatologijo in psihoterapevtsko obravnavo posameznikov v okviru teorije o stilih navezanosti. Nadalje smo naredili pregled suicidalnosti, opisali suicidalne misli in ideacije, samopoškodbeno vedenje z namenom končanja svojega življenja, suicidalno vedenje, povezali suicidalnost s psihopatologijo in obravnavo suicidalnih posameznikov v sklopu psihoterapevtske obravnave. V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne analize opravili intervjuje z osmimi psihoterapevtkami, ki delujejo v okviru svoje zasebne psihoterapevtske prakse. Sodelujoče psihoterapevtke pri svojem delu uporabljajo teorijo navezanosti in so v obravnavi že imele nevarno navezane kliente s suicidalnimi težnjami. Na podlagi opravljenih intervjujev smo lahko odgovorili na raziskovalna vprašanja o sovplivanju stilov navezanosti v odrasli dobi in suicidalnosti z vidika psihoterapevtske obravnave. Ugotovili smo kako pomembno vlogo igra vzpostavitev varnega psihoterapevtskega odnosa in vzajemnega zaupanja v terapevtskem prostoru. Skupaj z uporabo psihoterapevtskih tehnik (kognitivno vedenjske tehnike ali tehnike drugih psihoterapevtskih pristopov) predstavljata pomemben doprinos k uspešnemu znižanju suicidalnih tendenc, izboljšanju vsesplošnega počutja in nenazadnje doseganja zastavljenih psihoterapevtskih ciljev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: teorija navezanosti, stili navezanosti, suicidalnost, suicidalne težnje, psihoterapija, tehnike, obravnava, magistrske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 645; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

8.
Vloga terapevtskega psa v svetovalnem procesu pri mladostnikih z vedenjskimi in čustvenimi težavami - študija primera
Anita Pertoci, 2022

Opis: Vse več otrok se sooča z vedenjskimi in čustvenimi težavami in le ti v skrajnem primeru pristanejo v vzgojnih domovih. Otroci s travmatičnimi izkušnjami imajo najpogosteje tudi težave pri komunikaciji, učenju in odnosu z vrstniki. Eden od načinov, kako lažje odpreti srca teh otrok in jim pomagati skozi stiske, so terapije s pomočjo živali. Že v šestdesetih letih 20. stoletja je otroški psihoterapevt Boris Levinson predlagal uporabo živali kot so-terapevtov, saj naj bi pomagale prebiti led pri tistih osebah, ki se težko odprejo. Kasneje so tudi znanstveno dokazali, da psi v svetovalnih procesih pripomorejo k hitrejši učinkovitosti še na veliko drugih načinov. Otroci se zelo dobro zavedajo, da jih živali ne obsojajo, zato so ob njih sproščeni. Z božanjem živali se stimulira sproščanje oksitocina, ki znižuje stres in strahove, deluje kot antidepresiv, pospeši potrebo po socializaciji in povezovanju z drugimi. Pozitivne lastnosti pasjega karakterja in vedenja lahko izkoristimo v psihosocialnem svetovanju pri otrocih in mladostnikih z vedenjskimi in čustvenimi težavami. Ti otroci so že zaznamovani s slabimi življenjskimi izkušnjami in so razvili različne obrambne mehanizme, ki niso družbeno sprejemljivi. Pes v svetovalnem procesu predstavlja medij, ki jim poleg fizične sprostitve nudi še pozitivne izkušnje na področju samokontrole, motiviranosti, sodelovanja, vodenja, opazovanja in samokritičnosti. V diplomski nalogi na praktičnem primeru predstavimo, kako pes, kot pomočnik svetovalca, vpliva na mladostnika z vedenjskimi in čustvenimi težavami ter na sam proces svetovanja. Uporabili smo raziskovalno metodo študijo primera in se osredotočili na posamezni primer. Raziskava je kombinacija kvalitativnih in kvantitativnih dokazov. Pokazala je, da je v svetovalnem procesu vloga psa, kot so-terapevta izrednega pomena, v smislu podpore svetovalcu, kar bistveno pripomore k uspešnosti svetovalnega procesa.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: terapija s pomočjo živali, psihoterapija, psihosocialna pomoč, mladoletniki, vedenjske težave, čustvene težave, diplomske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 481; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (696,55 KB)

9.
Učinek psihoterapevtskega dela s konji na otroke in mladostnike s psihosomatskimi težavami
Ajda Čampa, 2022

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na proučevanje učinkov psihoterapevtskega dela s konji na otroke in mladostnike z izraženimi psihosomatskimi težavami. V teoretičnem delu smo predstavili področje psihosomatike in psihoterapije s konji. V prvem poglavju o psihosomatiki smo proučevali psihosomatske simptome pri otrocih in mladostnikih, dejavnike tveganja in poznane oblike pomoči. V drugem poglavju teoretičnega dela so podrobneje predstavljene psihoterapija s konji, njen razvoj, terminologija, namembnost in odnosne ravni, ki se zaradi prisotnosti konja razlikujejo od klasičen psihoterapevtske oblike. Osvetlili smo pregled obstoječih raziskav, pozitivnih učinkov psihoterapevtskega dela s konji in njihove omejitve. V empiričnem delu je predstavljena kvalitativna raziskava, s katero smo preveriti učinke psihoterapevtskega dela s konji na otroke s psihosomatskimi težavami. V raziskavo smo vključili tri mladoletne kliente, ki se soočajo z različnimi psihosomatskimi težavami, in njihove starše, s katerimi smo izvedli pol strukturirane intervjuje. Po pettedenski obravnavi so rezultati pokazali izboljšanje otrokovih zdravstvenih simptomov, učinki pa so se kazali tudi na dvigu samopodobe in socialne vključenosti. Ob tem je bila opazna tudi pozitivna sprememba njihovega splošnega počutja in kakovosti življenja. Na osnovi pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da ima psihoterapija s konji pozitivne učinke na doživljanje in počutje otrok in mladostnikov s psihosomatskimi in drugimi težavami psihičnega izvora.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: psihosomatika, psihoterapija, otroci, mladostniki, psihoterapija s konji, pozitivni učinki, magistrske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 458; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (938,32 KB)

10.
Motnje srčnega ritma, izražanje čustev in uravnavanje stresa
Ana Dežman, 2023

Opis: V današnjem času smo z napredkom medicine izkoreninili velik del virusnih bolezni. V porastu pa so bolezni modernega človeka, za katere je pogosto kriv stres in uravnavanje, izražanje čustev. Takim motnjam/boleznim pravimo psihosomatske motnje/bolezni. To so stvarne bolezni, ki imajo navadno ugotovljeno neko organsko nepravilnost, ki jo povzročijo psihični dejavniki. S stresom naj bi bilo povezanih kar 80 % vseh bolezni današnjega časa. V diplomskem delu smo našo pozornost namenili motnjam srčnega ritma oziroma aritmijam, ki so ene od pogostih psihosomatskih motenj. Zanimala nas je, povezava stresa, uravnavanja čustev in bolezni. Kako se posamezniki spoprijemajo s stresom, čustvi in stresnimi situacijami. Ena izmed glavnih strategij za uravnavanje in obvladovanje psihosomatskih motenj je psihoterapija, ki posameznika skozi pogovor z različnimi tehnikami obravnava celostno in mu nudi odprt prostor za korekcije. V empiričnem delu, smo uporabili kvantitativno analizo s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik sestoji iz testa aleksitimije, s katerim se preverja, kako posamezniki izražajo in prepoznavajo svoja čustva, ter s testom COPE, ki je namenjen ocenjevanju različnih strategij spoprijemanja s stresom. Rezultati analize so pokazali, da imajo posameznik z motnjami srčnega ritma višjo stopnjo aleksitimije v primerjavi z zdravo populacijo, imajo več težav pri prepoznavi in interpretaciji čustev. Zavedajo se, da stres negativno vpliva na njihovo zdravje, a v večini ne vidijo povezave med čustvi in njihovo boleznijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motnje srčnega ritma, stres, čustva, psihosomatske motnje, psihoterapija.
Objavljeno: 07.07.2023; Ogledov: 275; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh