1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Izgradnja, vzdrževanje in optimiziranje napovednih modelov za namen diagnosticiranja zmanjševanja tveganj in lažjega odločanjaLuka Bojanec, 2020 Opis: Magistrska naloga govori o napovednih modelih in ugotavlja kako jih optimalno izdelati in uporabljati, ter kako z njimi sprejemati odločitve s čim manj tveganja. Predstavljamo praktične primere napovednih modelov iz različnih področij. V praktičnem delu se ukvarjamo z rakom dojk. S pomočjo prostodostopne podatkovne smo naredili 17 modelov, s katerimi želimo klasificirati bezgavke kot nerakave oziroma rakave. 8 modelov je narejenih na celotni in 9 na zmanjšani bazi podatkov. Najučinkovitejša modela sta bila narejena z metodo SVM. Ugotovili smo, da napovednega modela s 100 % natančnostjo ni mogoče izdelati, da se odgovorni za sprejemanje odločitev ne bodo vedno odločali na podlagi napovednega modela, čeprav jim bo le-ta na voljo, da sprejemanje odločitev na podlagi napovednih modelov prinaša manjša tveganja kot brez njih, da napovedni modeli brez vzdrževanja in posodabljanja ščasoma izgubljajo na napovedni natančnosti in so vedno manj uporabni, ter da so metode poglobljenega učenja po mnenju strokovnjakov pri gradnji napovednih modelov učinkovitejše od statističnih metod in metod strojnega učenja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: napovedni model, metode strojnega učenja, podatkovno rudarjenje, sprejemanje odločitev, tveganja, uporabnost napovednih modelov, rak dojk
Objavljeno: 12.11.2020; Ogledov: 1610; Prenosov: 127
 Celotno besedilo (3,83 MB) |
8. Razlogi prostovoljskega delovanja ozdravljenih onkoloških bolnikov v društvih za pomoč onkološkim bolnikom in njihovim svojcemJanko Goljar, 2021 Opis: V diplomskem delu preučujemo delovanje ozdravljenih onkoloških bolnikov v prostovoljskih organizacijah za pomoč onkološkim bolnikom in/ali njihovim svojcem. Eden od pogojev za priključitev taki organizaciji je, da sta od uspešno zaključenega zdravljenja in rehabilitacije minili vsaj dve leti. Cilj raziskave je razumeti vzroke, namen in načine delovanja prostovoljcev Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Strokovnjaki, prostovoljci in laična javnost menijo, da je prostovoljstvo potrebno in koristno za ljudi, ki pomoč potrebujejo, in tudi za tiste, ki pomoč nudijo. V raziskavi nas podrobneje zanima, kakšne so posledice prostovoljskega dela, kako se s težkimi zgodbami bolnikov soočajo prostovoljci glede na to, da so sami imeli podobno ali še težjo bolezensko izkušnjo, in kako na prostovoljstvo gledajo svojci. Raziskavo smo zasnovali na kvalitativni paradigmi. Zaradi želje po pridobitvi poglobljenih odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja smo izvedli pet polstrukturiranih intervjujev. Ugotovili smo, da je razlog za pridružitev prostovoljskim organizacijam, ki pomagajo onkološkim bolnikom in/ali njihovim svojcem, sestavljen iz več segmentov: lastne bolezenske izkušnje raka, spominjanja na potrebe v procesu lastnega zdravljenja in rehabilitacije, želje po samouresničevanju, visoke stopnja empatije do bolnikov in srčnosti prostovoljca. Vse našteto je prostovoljcem v pomoč pri delu tudi v trenutkih, ko so soočeni s težkimi izpovedmi bolnikov in jim je težko. S pomočjo opravljenih intervjujev smo izvedeli, da prostovoljcem delo z ljudmi za ljudi zelo veliko pomeni, saj ob tem pridobivajo na lastni samopodobi, se samoizpolnjujejo in doživljajo smiselnost življenja. Poleg koristi, ki jih dobijo ob tem, seveda pridobivajo tudi tisti ljudje, ki pomoč iščejo. Spoznali smo tudi negativne plati prostovoljstva, ki se kažejo v zadovoljevanju lastnih potreb, nesmiselnemu besedičenju, predvsem pa v obliki močnih obremenilnih občutkov, ki jih povzročajo izpovedi onkoloških bolnikov. V diplomskem delu se dotaknemo tudi odnosa svojcev prostovoljcev do prostovoljskega dela, ki je v primeru naše raziskavi v večji meri pozitiven.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: rak, onkološki bolniki, prostovoljstvo, prostovoljci, pomoč, koristi, slabosti, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 591; Prenosov: 47
Celotno besedilo (876,87 KB) |
9. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PO OPERACIJI RAKA DOJKEKarmen Novak Hren, 2022 Opis: Sekundarni limfedem (SLE) je pogost zaplet, ki nastane po zdravljenju raka dojke. Prvi znaki so opaženi v enem ali dveh mesecih po operaciji, lahko tudi nekaj let pozneje, predvsem zaradi poškodb ali vnetij na roki. Je posledica čezmernega zastajanja beljakovinsko bogate tekočine v medceličnem prostoru, zaradi nepravilnega delovanja limfnega sistema, ki je bil poškodovan zaradi mastektomije, obsevanja, odstranjenih pazdušnih bezgavk, povišanja telesne teže, poškodbe ali infekcije. Izraža se kot kronično otekanje zgornjega uda, predela okoli lopatice, podpazdušnega dela in področja dojke. Če SLE ni diagnosticiran in zdravljen v začetni fazi, lahko napreduje v pojav številnih zapletov, ki vodijo v zmanjšanje gibljivosti in sposobnosti za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, posledično pa tudi v poslabšanje psihološkega statusa pacientke. Zdravljenje je multimodalno, tako konzervativno kot kirurško, vendar ima fizioterapevtska obravnava vodilno vlogo pri obravnavi pacientk s SLE. Pomembno je hitro ukrepanje s pravilnim terapevtskim pristopom. Osnovna terapija je kompleksna dekongestivna fizioterapevtska obravnava, ki vključuje manualno limfno drenažo, kompresijsko povijanje, terapevtske vaje v kompresiji ter nego in redno pregledovanje kože. Vloga fizioterapevta je, da s pomočjo fizioterapevtskih metod in tehnik sledi ciljem terapije, kot so zmanjšati obstoječe otekline, fibrozno tkivo, povečati limfno cirkulacijo in vzdrževati primerno stanje kože. Pri obravnavi moramo še posebej upoštevati individualne potrebe pacientke, njene zmogljivosti in sposobnosti glede na klinični status osnovne bolezni, fizikalni in psihološki status. Prizadevati si moramo, da pacientko seznanimo o vzroku, poteku bolezni in jo podučimo o pomembnosti nege ter samopregledovanja kože, naučimo pravilne izvedbe vaj, spodbujamo k rednemu samopovijanju ali nošenju kompresijskih oblačil. Le z medsebojnim aktivnim sodelovanjem bo fizioterapevtska obravnava dolgoročno uspešna in vplivala na boljšo kakovost življenja pacientk s SLE po operaciji raka dojke.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Rak na prsih, kompleksna dekongestivna terapija, limfedem, rehabilitacija, fizioterapija.
Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 1014; Prenosov: 86
Celotno besedilo (945,90 KB) |
10. Doživljanje psihosocialnih potreb onkoloških bolnikov v tercialni fazi bolezniTeodor Kelc, 2023 Opis: Osrednja tema diplomske naloge je doživljanje psihosocialnih potreb onkoloških bolnikov v tercialni fazi bolezni. Vključuje tako doživljanje kot tudi zagotavljanje psihosocialnih potreb bolnikov v tej fazi. Opisujemo psihosocialne potrebe skozi celotno obdobje poteka bolezni; od diagnoze do tercialne faze bolezni, saj se psihosocialne potrebe skozi napredovanje bolezni spreminjajo. Bolezen raka je razdeljena na več različnih faz, in tako se psihosocialne potrebe temu tudi prilagajajo, prav tako se prilagajajo načini in možnosti zdravljenja. V teoretičnem delu diplomske naloge obravnavamo medicinske vidike onkoloških obolenj skozi zgodovino in danes. Skozi kritičen pregled literature obravnavamo vzroke za nastanek bolezni, simptome bolezni, stadije boli in načine zdravljenja. Za onkološke bolnike je zelo pomembna pravilna prognoza in pravočasno odkritje raka. S tem namenom v teoretičnem delu govorimo tudi o preventivi.
V empiričnem delu smo opravili intervjuje z udeleženci, ki so ustrezali glavnima pogojema za udeležbo. To sta bila diagnoza raka in tercialna faza bolezni. Izvedli smo pet polstrukturiranih intervjujev, ki so potekali na domu bolnikov. Za udeležbo smo se predhodno dogovorili s svojci in s samim bolnikom ter pridobili dovoljenje za glasovno snemanje. Izkazalo se je, da so psihosocialne potrebe onkoloških bolnikov kompleksne, da so predvsem individualne in odvisne od posameznikove vrste bolezni, hitrosti napredka in od odnosov, ki jih imajo bolniki s svojimi najbližjimi. Diagnoza rak pri posameznikih povzroča določeno stisko in zdravstveni tim je v začetni fazi pomemben faktor, ki vpliva na to, kako se bo znal bolnik soočiti z boleznijo. Predvsem je pomembno, na kakšen način bolnik izve za diagnozo. Prav tako je psihosocialna pomoč v začetni fazi pomembna za psihično lažje premagovanje bolezni, in nujno je psihosocialne potrebe zaznati že v začetku. Če to razumemo, potem lahko bolniku že na začetku prihranimo marsikatero stisko in duševne težave. Za veliko težavo se je izkazala stigma ob prejeti diagnozi, saj je v širši družbi bolezen še vedno tabu tema, kadar gre za kakšnega bolnika v ožji okolici. Kljub velikem napredku glede ozaveščanja, bolniki živijo z občutkom odrinjenosti in nesprejetosti. Raziskovanje tega področja ni pomembno zgolj za bolnike, ki se soočajo s tovrstno boleznijo, temveč tudi tako za svojce in prijatelje kot tudi širšo družbo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: rak, psihosocialne potrebe, strah, sočutje, dostojanstvo, smrt.
Objavljeno: 02.06.2023; Ogledov: 396; Prenosov: 23
Celotno besedilo (755,06 KB) |
