Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izgradnja, vzdrževanje in optimiziranje napovednih modelov za namen diagnosticiranja zmanjševanja tveganj in lažjega odločanja
Luka Bojanec, 2020

Opis: Magistrska naloga govori o napovednih modelih in ugotavlja kako jih optimalno izdelati in uporabljati, ter kako z njimi sprejemati odločitve s čim manj tveganja. Predstavljamo praktične primere napovednih modelov iz različnih področij. V praktičnem delu se ukvarjamo z rakom dojk. S pomočjo prostodostopne podatkovne smo naredili 17 modelov, s katerimi želimo klasificirati bezgavke kot nerakave oziroma rakave. 8 modelov je narejenih na celotni in 9 na zmanjšani bazi podatkov. Najučinkovitejša modela sta bila narejena z metodo SVM. Ugotovili smo, da napovednega modela s 100 % natančnostjo ni mogoče izdelati, da se odgovorni za sprejemanje odločitev ne bodo vedno odločali na podlagi napovednega modela, čeprav jim bo le-ta na voljo, da sprejemanje odločitev na podlagi napovednih modelov prinaša manjša tveganja kot brez njih, da napovedni modeli brez vzdrževanja in posodabljanja ščasoma izgubljajo na napovedni natančnosti in so vedno manj uporabni, ter da so metode poglobljenega učenja po mnenju strokovnjakov pri gradnji napovednih modelov učinkovitejše od statističnih metod in metod strojnega učenja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: napovedni model, metode strojnega učenja, podatkovno rudarjenje, sprejemanje odločitev, tveganja, uporabnost napovednih modelov, rak dojk
Objavljeno: 12.11.2020; Ogledov: 1545; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

2.
Aleksitimija in regulacija čustev pri posameznicah obolelih za rakom dojk
Polona Završnik, 2023

Opis: V magistrski nalogi raziskujemo izraženost aleksitimije in prisotnost težav z regulacijo čustev pri posameznicah obolelih za rakom dojk v primerjavi z zdravimi posameznicami. Psihologija človeka se v zadnjem času precej usmerja v raziskovanje povezanosti uma in telesa. Vedno več znanstveno podprtih dokazov je, da človekov um vpliva tudi na splošno stanje telesa in s tem tudi na pojav ali odsotnost bolezni. Bolezen, ki dandanes predstavlja glavni vzrok smrti po svetu, je rak. Pri posameznikih, ki imajo težave s prepoznavanjem in opisovanjem lastnih čustev, govorimo o izraženi višji stopnji aleksitimije, poleg tega imajo običajno taki posamezniki težave tudi z uravnavanjem čustev. Ker čustva predstavljajo in vplivajo na precejšen del naše duševnosti in s tem tudi na naše telo, smo želeli v nalogi raziskati, ali obstaja povezava med višjo stopnjo aleksitimije in težavami s čustveno regulacijo pri posameznicah, ki so prebolele raka dojk. V ta namen smo uporabili dva anketna vprašalnika za merjenje aleksitimije in čustvene regulacije, rezultate smo statistično obdelali in interpretirali. Ugotovili smo, da se pri ženskah z višjo stopnjo aleksitimije pojavlja tudi več težav z regulacijo čustev. Pri posameznicah z izkušnjo raka dojk nismo potrdili višje stopnje aleksitimije v primerjavi s posameznicami brez te izkušnje. Med sodelujočimi ženskami se v rezultatih niso izkazale statistično pomembne razlike v težavah pri opisovanju in prepoznavanju čustev ter v prisotnosti navzven usmerjenega mišljenja, prav tako nismo potrdili razlik pri regulaciji negativnih oziroma pozitivnih čustev. Za prihodnje raziskave na tem področju bi bilo zagotovo dobro vključiti večji vzorec sodelujočih. Poleg vprašalnika bi bilo smiselno izvesti tudi polstrukturirane intervjuje, s katerimi bi dobili bolj poglobljen vpogled v posameznikovo dojemanje in razumevanje bolezni, ki jo doživlja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: čustva, aleksitimija, regulacija čustev, rak dojk, vpliv čustev na telo
Objavljeno: 30.08.2023; Ogledov: 316; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh