Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinkovitost inšpekcijskih služb na področju okolja in prostora v Sloveniji
Katarina Draksler, 2016

Opis: Namen magistrskega dela je analizirati delo inšpekcijskih služb na področju okolja in prostora v Sloveniji ter izdelati predloge za njihovo boljšo učinkovitost. V Sloveniji so postopki pridobivanja dovoljenj na področju okolja in prostora predolgi, ker Agencija RS za okolje (ARSO) ne upošteva zakonsko določenih rokov za izdajo dovoljenj. To je razvidno iz kršitev, ki jih zaznavajo inšpekcijske službe. Inšpekcija za okolje in prostor še nima posebnega pravnega okvira za svoje delovanje, ampak so njene pristojnosti razdrobljene med več pravnih aktov. Za ponazoritev učinkovitosti inšpekcijskih služb za okolje in prostor v Sloveniji so v magistrskem delu podani kazalniki učinkovitosti, ki zajemajo stroškovno učinkovitost, rešenost zadev in pravilnost odločitev v rešenih zadevah. Poleg tega je bila izvedena tudi analiza avstrijskega in italijanskega inšpekcijskega sistema. Na podlagi analize in intervjujev z inšpektorji Inšpektorata RS za okolje in prostor so podani predlogi za izboljšanje učinkovitosti. Predlog, ki bi ga bilo treba odobriti v najkrajšem možnem času, je, da bi dali inšpektorjem večja pooblastila za kaznovanje kršiteljev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: inšpekcijske službe, nadzor, varstvo okolja, okoljska zakonodaja, industrijsko onesnaževanje, ravnanje z odpadki, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 2435; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Subjekti organiziranega ravnanja s komunalnimi odpadki in nadzor nad njimi
Aleš Potočnik, 2016

Opis: Nadzor nad subjekti organiziranega ravnanja s komunalnimi odpadki se po občinah v Sloveniji izvaja na različne načine, kar je posledica različne organiziranosti občinskih inšpekcijskih služb, še bolj pa neenotne in tudi ne dovolj jasne zakonodaje. Povzročitelji komunalnih odpadkov so v veliki meri vključeni v javne sisteme odvoza le-teh, vendar se še vedno najdejo posamezniki, ki se bolj ali manj namerno ali spretno izognejo tej obveznosti. V teh primerih je potrebno hitro ukrepanje, saj v nasprotnem primeru tovrstne kršitve negativno vplivajo na ceno storitve in na tiste, ki so v sistem vključeni. Prav tako se veliko komunalnih odpadkov odstrani na nepravilen način, največkrat se kurijo ali odvržejo v naravo, kar je velikokrat tudi posledica ne vključenih subjektov v organiziran sistem ravnanja s komunalnimi odpadki. V magistrskem delu smo pregledali slovensko zakonodajo s področja komunalnih odpadkov, predvsem z vidika vključenosti subjektov v odvoz komunalnih odpadkov in nadzor nad ravnanjem subjektov s komunalnimi odpadki z vidika občinskega inšpekcijskega nadzora. Tako je predstavljen nadzor nad vključenostjo subjektov v odvoz odpadkov, kot tudi nad nepravilnim ravnanjem z odpadki. Predstavljen je občinski inšpekcijski nadzor na tem področju, prav tako tudi obravnava prekrškov. Zanimale so nas izkušnje občinskih inšpektorjev po Sloveniji, pomanjkljivosti sistema vključitve subjektov v odvoz odpadkov in pomanjkljivosti nadzora in seveda tudi pozitivne izkušnje. Ne nazadnje smo v magistrskem delu še preverili, kako je vključenost subjektov v odvoz komunalnih odpadkov in nadzor urejen v sosednji Republiki Avstriji, kjer na podlagi statističnih podatkov velja, da imajo enega najboljših sistemov ravnanja s komunalnimi odpadki.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: komunalni odpadki, povzročitelji odpadkov, ravnanje z odpadki, odvoz odpadkov, inšpekcijski nadzor, Slovenija, Avstrija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2005; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

3.
Ravnanje z odpadki in odpadno embalažo
Erika Križanec, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odpadki, odpadna embalaža, zbiranje odpadkov, ravnanje z odpadki, inšpekcijski nadzor, zakonodaja, diplomsko delo
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 1896; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

4.
Učinki direktiv, uredb in zakonskih aktov na področju varstva okolja in ekološka ozaveščenost posameznikov
Nina Strojinc, 2019

Opis: Odpadki že od nekdaj veljajo za glavni vir onesnaževanja. V vsakodnevnem življenju človek proizvede določeno količino odpadkov, ki pa se glede na potrebe posameznika neprestano viša. Količina odpadkov iz dneva v dan narašča, kar predstavlja globalni problem. V svoji diplomski nalogi sem se ukvarjala z okoljsko problematiko, s katero se srečujemo tako v Republiki Sloveniji kot tudi drugod po svetu. Teoretični del obsega definicijo odpadne embalaže, odpadkov in načine ravnanja z njimi. Prav tako sem del diplomske naloge namenila plastični embalaži, s katero se v zadnjem času ozavešča tudi javnost. S pregledom direktiv in uredb na področju varstva okolja ter s pomočjo sekundarnih podatkov sem proučila stanje v Sloveniji in predstavila smer razvoja okolja. V empiričnem delu pa sem s pomočjo anonimne ankete preverila stopnjo ekološke ozaveščenosti slovenskih posameznikov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odpadki, odpadna embalaža, plastična embalaža, okolje, recikliranje, ekološka ozaveščenost, ravnanje z odpadki
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 1062; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

5.
Gospodarjenje z odpadki v podjetju X
Milojka Pirš, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odpadki, okoljska zakonodaja, ravnanje z odpadki, tehnike zmanjševanja okoljskega vpliva v podjetjih
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 472; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

6.
Regulativni okvir določanja cen komunalnih storitev ravnanja z odpadki po načelu "plačaj, kolikor odložiš" - PAYT in njegov vpliv na ločeno zbiranje odpadkov
Valerija Majcenovič, 2020

Opis: V Sloveniji se na področju ravnanja z odpadki srečujemo z velikimi težavami. Največja težava je vsekakor naraščajoča količina zbranih odpadkov, za katere nimamo ustrezne rešitve pri gospodarjenju z njimi. Druga velika težava je v določanju cene storitev ravnanja z odpadki. To področje ureja trenutno veljavna Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki pri uporabnikih sproža nemalokrat kritik in nejevolje, saj uporabniki komunalnih storitev ne zaupajo v stroškovno racionalnost komunalnih podjetij. Vedno pogosteje je prisotna želja, da bi se cene storitev ravnanja z odpadki določale na podlagi dejansko odloženih odpadkov, ki jih ustvari vsak posameznik. S tem bi bili uporabniki tudi motivirani za striktno ločevanje odpadkov na samem izvoru, s čimer bi imeli možnost vplivati na višino cene, ki bi jo plačali za storitve, prav tako pa bi na ta način prispevali k ohranjanju okolja. V magistrskem delu odgovarjamo predvsem na vprašanje, kako so uporabniki zadovoljni z obstoječim sistemom določanja cen storitev ravnanja z odpadki, ali menijo, da bi bil način določanja cen po sistemu »plačaj, kolikor odložiš« zanje pravičnejši in ustreznejši in ali bi bili pripravljeni odložene odpadke striktno ločevati, če bi s tem lahko vplivali na svoje stroške. V pričujočem magistrskem delu iščemo tudi, katere nove storitve bi bile za uporabnike najbolj zaželene, saj se komunalna podjetja zavedajo vedno večjega zahtevanega standarda s strani uporabnikov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: gospodarska javna služba, odpadki, ravnanje z odpadki, cene v komunalni dejavnosti, trajnostni razvoj, sistem »plačaj, kolikor odložiš«, posebne storitve
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 390; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

7.
Skupna okoljska politika Evropske unije
Tajda Koncut, 2011

Opis: Okoljska politika je relativno mlado področje politik EU, saj je postala formalno priznana kot pravni red Evropske skupnosti šele po podpisu Enotnega evropskega akta leta 1987. Vendar je tudi eno izmed hitro rastočih področij političnih aktivnosti v Evropski uniji (EU), saj vsebuje več kot 200 zakonodajnih predpisov. Ena od prednostnih nalog okoljske politike EU je ravnanje z odpadki. Odpadki so eden izmed bistvenih problemov modernih družb. V EU vsako leto ustvarimo približno 3,5 tone trdnih odpadkov na vsakega državljana. Težišče politike EU je na preprečevanje nastajanja odpadkov, reciklaži in ponovni uporabi, boljših pogojih odstranjevanja in uredbah o prevozih odpadkov. Evropski policy proces sestavljajo subnacionalna, nacionalna in nadnacionalna raven, posledica tega pa je veliko število akterjev, ki so na takšen ali drugačen način vključeni v oblikovanje in implementacijo skupnih evropskih okoljskih politik. Kljub pomenu celotnega prepleta ostajajo nacionalne države najpomembnejši akterji, saj igrajo v celotnem policy procesu osrednjo vlogo. Poleg nacionalne ravni igra pomembno vlogo tudi raven EU. Njen največji pomen je v fazi oblikovanja okoljskih politik. Lokalni oziroma subnacionalni akterji imajo v procesu oblikovanja politik različne vloge, ki so odvisne od položaja in moči lokalnih skupnosti v posameznih ureditvah držav članic. V vsakem primeru je položaj lokalnih skupnosti pomemben v procesu implementacije, saj se mnoge okoljske politike v končni fazi izvajajo na lokalni ravni in na tej ravni tudi povzročajo največ stroškov. Pomemben akter sodelovanja na področju okolja so tudi nevladne organizacija (NVO), saj gre za interesno povezane posameznike, ki se zavedajo svoje družbene odgovornosti. Predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij si že dalj časa prizadevajo za »pravico do participacije«, kar pa je eden temeljnih problemov, saj NVO sicer sodelujejo s Komisijo pri oblikovanju političnih smernic, nimajo pa pravne moči, da bi lahko same oblikovale predloge in jih poslale v parlamentarno obravnavo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: okoljska politika, ravnanje z odpadki, akterij, nevladne organizacije
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 69; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (994,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh