Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POVEZAVA MED RAVNOTEŽJEM V RAZLIČNIH POLOŽAJIH IN UPADOM FUNKCIJE GLOBOKIH FLEKSORJEV VRATU
Tom Zorec, 2019

Opis: Mišice vratu in zgornjega dela trupa so zaradi prekomernega sedenja in nepravilne drže močno izpostavljene utrujanju. Znano je, da globoke mišice služijo kot stabilizatorji in zato vsebujejo več mehanoreceptorjev, ki služijo kot vir informacij do CŽS. Utrujene mišice so lahko razlog različnih asimetrij telesa, ki vodijo do bolečine ali drugih patologij, kar ima močan vpliv na zaznavanje somatosenzoričnega sistema. Ta posledično vpliva na posameznikovo ravnotežje. Treniranje globokih fleksorjev vratu bi izboljšalo položaj glave, funkcijo mišic in zaznavanje gibanja telesa. S tem bi vplivali na zmožnost ohranjanja ravnotežja in vzdrževanje vzravnane drže. Raziskava je zajemala 20 preiskovancev, starih v poprečju 24,35 leta (± 4,04 leta). Izbor je potekal glede na izpolnjeni vprašalnik o zdravstveni anamnezi, ki je izločil neprimerne kandidate. Z uporabo tenziometrične plošče smo zajemali podatke o nihanju CPP v smeri anteriorno-posteriorno in medialno-lateralno. Glede na spremenljivke je bila opravljena 2-faktorska analize variance. Končni rezultati so nakazovali na statistično značilnost vpliva utrujanja na ravnotežne naloge, na razlike pri ravnotežnih nalogah na nestabilni podlagi in na vpliv utrujanja na ravnotežne naloge (p < 0,05). To je vodilo do zaključka, da ima utrujanje vpliv na globoka fleksorja vratu, ki imata pomembno vlogo priliva somatosenzoričnih informacij za ohranjanje ravnotežja. Za nadaljnjo implementacijo te študije bi bila priporočljiva izbira večje in bolj raznolike populacije ljudi, ki bi vplivala na bolj točne rezultate. Prihodnje študije naj se osredotočajo na raziskovanje funkcije mišic vratu pri prisotnih različnih patologijah vratu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: cervikalna hrbtenica, globoka fleksorja vratu, ravnotežje, kraniocervikalni fleksijski test
Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 924; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

2.
Ravnotežje in propriocepcija pri starostnikih
Tjaša Pevc, 2019

Opis: Namen diplomske naloge je bil predstaviti pomen ravnotežja in propriocepcije pri starostnikih. V sklopu tega smo ugotavljali spremembe, ki se v času procesa staranja razvijejo v organizmu, in predstavili teorije staranja. Namen je bil tudi predstaviti pojavnost in problematiko padcev v starosti. Poleg tega smo raziskovali pomen, oceno in značilnosti ravnotežja in propriocepcije pri starostnikih. Ob postavitvi hipotez in raziskovalnih vprašanj smo želeli ugotoviti prisotnost padcev pri obeh spolih. Ugotavljali smo tudi, ali trening ravnotežja vpliva na zmanjšanje tveganja za padce in na zmanjšanje strahu pred padci. Poleg tega smo raziskovali vpliv treninga mišične moči na izboljšanje ravnotežja in s tem posledično na zmanjšanje padcev pri starostnikih. V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno metodo. Podatke smo črpali iz virov slovenske in tuje literature, ki smo jih poiskali s pomočjo podatkovnih baz kot sta: PubMed in COBISS. Iskali smo jih po ključnih besedah: starostniki, padci v starosti, ravnotežje, propriocepcija in vadba ravnotežja. Iskali smo predvsem aktualno in novejšo literaturo. Pri pregledu literature smo tako obravnavali raziskave, v katere so bile vključene osebe od 60. leta starosti naprej. Pridobljene podatke, ki smo jih vključili v diplomsko delo, smo predhodno kritično analizirali. Avtorji ugotavljajo različne dejavnike tveganja za padce glede na spol. Dokazano je, da pogosteje padajo ženske. Avtorji so enotni, da ima vadba ravnotežja pozitivne vplive na zmanjšanje padcev in na zmanjšanje strahu pred ponovnim padcem. Le-ti ugotavljajo tudi, da vadba za izboljšanje mišične moči pomembno vpliva na izboljšanje ravnotežja. Iz dokazov v literaturi lahko sklepamo, da z vadbo ravnotežja in propriocepcije pri starostnikih pomembno prispevamo k zmanjševanju padcev in zmanjšanju strahu pred padci. Dokaze iz literature lahko praktično uporabljamo tako pri preventivni kot kurativni obravnavi starostnikov. V prihodnje je potrebno izvesti raziskave, ki bodo med sabo primerjale različne vrste vadbenih programov usmerjenih v ravnotežje in ugotavljale njihovo stopnjo učinkovitosti za zmanjšanje padcev in strahu pred padci.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Starostniki, padci v starosti, ravnotežje, propriocepcija, vadba ravnotežja.
Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 1635; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (938,01 KB)

3.
VPLIV VADBE NA FUNKCIJSKE ZMOGLJIVOSTI STAREJŠIH
David Trofenik, 2019

Opis: Uvod in namen: Namen diplomskega dela je pregledati strokovno in znanstveno literaturo s področja usmerjene telesne vadbe in vpliva le-te na kakovost življenja starejših oseb ter predstaviti vrednost aktivnega življenskega sloga in telesne aktivnosti. Pomembnost vpliva telesne vadbe na funkcijske sposobnosti starejših dokazuje proučena obstoječa strokovna in znanstvena literatura s področja usmerjene telesne vadbe, vpliva vadbe na kakovost življenja, ohranjanja ter izboljševanja gibljivosti, vpliva na ravnotežje, zmanjševanja dejavnikov tveganja za padce, vpliva na kognitivne zmogljivosti. Vse to prispeva k večjemu vključevanju te populacije v družbo in krepi njihovo socialno mrežo. Rezultati: Raziskave kažejo, da je mogoče z ustrezno vadbo bistveno vplivati na gibalne sposobnosti starejših. Telesna vadba vpliva tudi na splošno razpoloženje posameznika, upočasnjuje upad kognitivnih zmogljivosti, preprečuje degenerativne možganske spremembe. Uporabnost: Predstavitev pozitivnih učinkov aktivnega življenskega sloga in telesne aktivnosti je podana po pregledu recenzirane strokovne in znanstvene literature s področja usmerjene telesne vadbe in vpliva vadbe na kakovost življenja starejših.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Starejše osebe, kakovostno staranje, ravnotežje, telesna vadba v starosti.
Objavljeno: 02.10.2019; Ogledov: 2017; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (807,28 KB)

4.
Vpliv učenja zahtevnih motoričnih spretnosti pri starostnikih
Anja Potočnik, 2020

Opis: S staranjem se zmanjša učinkovitost vidnega, vestibularnega in somatosenzoričnega oziroma proprioceptivnega sistema. Zmanjšanja se tudi gibljivost sklepov in mišična moč za ohranjanje oziroma vzpostavljanje ravnotežja, kar privede do padca. Z našo diplomsko nalogo želimo ugotoviti, ali lahko učenje zahtevnih motoričnih spretnosti vpliva na gibalne sposobnosti starostnikov. V obravnavani literaturi smo pregledali 10 raziskav, pri katerih smo izključili premalo število preiskovancev, obravnavo mlajših od 60 let, vsebinsko neskladna besedila z vsebino diplomskega dela, nezaključene raziskave in raziskave brez dostopa do celotnega besedila. Raziskave kažejo, da lahko z učenjem zahtevnih motoričnih spretnosti bistveno vplivamo na ravnotežje in druge gibalne sposobnosti starostnikov. Vadba vpliva tudi na spremembo anatomije možganov in vpliva na izboljšanje kognitivne zmogljivosti. S pregledom literature smo ugotovili, da imajo tisti, ki so obiskovali tečaj različnih motoričnih sposobnosti vsaj 2 meseca, izboljšane gibalne sposobnosti v primerjavi z neaktivnimi starostniki. Izboljšali so si dinamično ravnotežje, gibljivost, reakcijski čas in moč mišic. Zaradi izboljšane moči posturalnih mišic lahko vzdržujejo sproščeno telesno držo. Na koncu smo ugotovili, da ima lahko učenje motorične spretnosti potencialne koristi na senzorični in motorični sistem za vzdrževanje in ohranjanje ravnotežja med stojo. S takim učenjem bi si starejši izboljšali ravnotežje, lažje nadzorovali držo, prav tako bi se zmanjšalo število padcev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ravnotežje starostnikov, motorična kontrola, motorično učenje, senzorični sistemi, motorične spretnosti v starosti, vpliv vadbe v starosti
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 703; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

5.
Pomen upada vida in staranja na preventivo pred padci
Urška Leskovšek, 2020

Opis: S starostjo se vid slabša. Spremembe pa imajo pomemben vpliv na vsakdanje življenje starejšega. Povečana potreba po pomoči osnovnih dnevnih dejavnosti je povezana z zmanjšano ostrino vida. Vid prispeva k ohranjanju ravnotežja med gibanjem, z njim zaznavamo orientiranost lastnega telesa glede na silo težnosti in gibanja. Proces staranja poslabša tudi ravnotežje, kar poveča nevarnost za padce. Padci postajajo glavna skrb za javno zdravstvo, saj so eden izmed glavnih vzrokov poškodb in smrti starejših odraslih. Padci pri starejših sprožijo strah, kar vodi v depresijo, zaskrbljenost in zmanjšano telesno dejavnost. Čeprav nekatere raziskave niso odkrile pomembne povezave med ostrino vida in tveganjem padca, imajo starejši odrasli z nizko ostrino vida večje tveganje za padce. Zdrav način življenja, ki vključuje redno telesno vadbo, druženje in komunikacijo, prispeva k boljšemu počutju posameznika in večji samozavesti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: starejši (elderly people), ravnotežje (balance), vid (eyesight), padci (falls).
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 657; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

6.
VPLIV STOPNJE DEMENCE NA SODELOVANJE IN POSLEDIČNO IZBOLJŠANJE RAVNOTEŽJA PRI STAROSTNIKIH
Tonja Kolednik, 2020

Opis: Teoretična izhodišča: Demenca predstavlja vse večjo skrb za javno zdravje. Poleg primanjkljaja kognicije in sprememb v vedenju se pri ljudeh z blago demenco ali drugo kognitivno okvaro pojavljajo tudi primanjkljaji v ravnotežju, koordinaciji in gibanju. Metode: Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo raziskovanja. Ta zajema pregled domače in tuje strokovne literature. V sklopu empiričnega dela smo s pomočjo rezultatov Kratkega preizkusa spoznavnih sposobnosti vzorec najprej razdelili v tri skupine. V času raziskave smo vadbo za oskrbovance doma starejših občanov prilagodili in jo preoblikovali v tako imenovano multimodalno oziroma večkomponentno vadbo, ki je vključevala vaje za izboljšanje ali ohranjanje sklepne gibljivosti, vaje za povečanje moči spodnjih okončin in vaje za izboljšanje ravnotežja. Pred začetkom vadbe in po osmih tednih vadbe smo njihovo ravnotežje testirali z Vstani in pojdi- testom ter Bergovo lestvico. Enako smo storili tudi po osmih tednih multimodalne vadbe. Dobljene podatke smo nato analizirali s statističnim programom SPSS. Rezultati: Med začetnim in končnim testiranjem po Bergovi lestvici smo ugotovili izboljšanje ravnotežja po osemtedenski multimodalni vadbi povprečno za 1,57 točke. Zaradi statistične vrednosti, ki je znašala p=0,101 ne moremo reči, da gre za statistično pomembno razliko. Tudi pri Vstani in pojdi-testu se je čas trajanja izvedbe testa izboljšal za 1,47 sekunde. Gre za statistično pomembno razliko, saj vrednost statistične značilnosti znaša p=0,038. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je ocena ravnotežja po Bergovi lestvici po izvedbi vadbe boljša kot pred vadbo v vseh treh skupinah. Statistično značilno razliko med začetno in končno meritvijo ocene ravnotežja po Bergovi lestvici smo ugotovili le pri skupini z blago stopnjo demence (p=0,035). Ugotovili smo tudi, da so osebe z blago in zmerno stopnjo demence dosegle večji napredek v izboljšanju ravnotežja kot osebe s hudo stopnjo demence. Razprava: Stopnja demence vpliva na sodelovanje in s tem na izboljšanje ravnotežja pri starostnikih z demenco. Statistično pomembnih razlik nismo našli, domnevno zaradi premajhnega vzorca, premajhne frekvence vadbe ter prekratkega trajanja izvedbe vadbe, ki bi jo bilo potrebno podaljšati vsaj za štiri tedne.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: demenca, stopnje demence, ravnotežje, multimodalna vadba
Objavljeno: 07.01.2021; Ogledov: 250; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh