Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava inovacijske politike Slovenije in Finske
Regina Gruden, 2016

Opis: Slovenija si je v vseh resolucijah, ki zadevajo znanost, zadala visoke cilje. Ali jih tudi dosega ali ne, pa se sprašujejo večinoma samo znanstveniki in zaposleni na znanstvenih institucijah in univerzah. Večine Slovencev znanost ne zanima, jemljejo jo kot oddaljen, odvečen in nepotreben element, nemalokrat kot breme v proračunu, kot dejavnost, ki jo je treba financirati, vendar od nje ni pričakovati kakšnega povratnega finančnega učinka. Znanstveniki pa večinoma ugotavljajo, da vlaganja v slovensko znanost zaostajajo za razvitimi državami in da se razmere za raziskovalno delo in raziskave kljub visokoletečim resolucijam ne izboljšujejo. Slovenski znanstveniki tako preveč časa, ki bi ga lahko kreativno uporabili za ustvarjanje presežkov, izmenjavo znanja s kolegi po svetu in sodelovanje z gospodarstvom, porabijo za reševanje vsakodnevnih eksistenčnih problemov, zaradi česar je njihovo znanje vse premalo uporabljeno v praksi. Finska je v Evropi vodilna med gospodarsko in družbeno izrazito odprtimi državami, na prodročju inovacij je že leta na prvem mestu. S svojo odprtostjo lahko na eni strani izkorišča evropski in globalni trg za vse bolj omejeno prodajo lastnih izdelkov in storitev, na drugi strani pa potenciale globalnega trga vse bolj vključuje v svoj razvoj. Na osnovi povsem praktične primerjave normativov in rezultatov, usmeritev in želja sem razložila, česa v slovenski znanosti še nismo storili, da bi se s svojimi rezultati na področju inovacij bolj približali vodilni državi v Evropi, torej Finski. Dejstvo je, da je Finska v zadnjih letih odprla dvanajst tisoč visoko kakovostnih delovnih mest in sklenila več tisoč poslov. Iz Slovenije pa je v tem času odšlo vsaj 400 mladih doktorjev znanosti. Izkušnje učinkovite Finske inovacijske politike so lahko dobra osnova za izvedbo popravkov na področju zakonodaje in financiranja inovacijske dejavnosti v slovenskem okolju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: inovacijska politika, nacionalni inovacijski sistem, raziskave, razvojna politika, razvojna strategija, Obzorje 2020, Slovenija, Finska, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 3881; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (935,78 KB)

2.
Politika razvoja širokopasovnega dostopa na podeželju v Republiki Sloveniji in primerjava z evropskimi državami
Helena Malnarič, 2012

Opis: V magistrski nalogi smo proučevali politiko uvedbe širokopasovnih povezav na podeželje v Sloveniji in izbranih evropskih državah. Predvsem nas je zanimal vpliv na razvoj regionalno razporejenega omrežja. Širokopasovni dostop do interneta je eden od kazalcev razvitosti trga elektronskih komunikacij. Ključno vlogo pri njegovi širitvi na podeželje igra državna politika, ki postavlja okvir regulacije trga in razpoložljivost sredstev državne pomoči. Zagotavlja enake možnosti za vse državljane, prispeva k boljši konkurenčnosti gospodarstva in kakovosti življenja ljudi na podeželju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: razvojna politika, širokopasovni internet, širokopasovna infrastruktura, podeželska območja
Objavljeno: 08.08.2018; Ogledov: 2440; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (893,28 KB)

3.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh