1. Primerjava ureditve zakonodajnega referenduma po Ustavi RS 1991 in po ustavnem zakonu 2013Sandra Murgić, 2016 Opis: Leta 2013 sprejeti ustavni zakon je povsem na novo uredil institut zakonodajnega referenduma v slovenski pravni ureditvi. Pred temi na novo uvedenimi omejitvami in prepovedmi je bilo po Ustavi Republike Slovenije iz leta 1991 dovoljeno zakonodajni referendum razpisati na zahtevo najmanj tretjine poslancev, državnega sveta ali najmanj štirideset tisoč volivcev. Takratna Ustava ni določila nikakršnih omejitev glede vprašanj ali vrst zakonov, o katerih je mogoče odločati na zakonodajnem referendumu, predlog pa je bil na referendumu sprejet, če je zanj glasovala večina volivcev, ki so glasovali. Po novi ustavni ureditvi lahko zakonodajni referendum zahteva le najmanj štirideset tisoč volivcev, referenduma ni dopustno razpisati za nekatere vrste zakonov, legitimnost referendumske odločitve pa krepi kvorum zavrnitve. Prav tako je bil namesto potrditvenega uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma. Pravna ureditev zakonodajnega referenduma pa se je tudi v vmesnem času večkrat spremenila, saj je Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi skozi leta doživel kar nekaj novel. Največjo spremembo je prinesla razveljavitev predhodnega zakonodajnega referenduma in natančnejša opredelitev naknadnega referenduma.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zakonodajni referendum, ustavni zakon, neposredna demokracija, referendumska iniciativa, ustava, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3170; Prenosov: 139
 Celotno besedilo (721,47 KB) |
2. |
3. |
4. |
5. Človekovo dostojanstvo kot temelj demokratičnega sistemaPetra Kleindienst, 2014 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekovo dostojanstvo, demokratični sistem, ustavna demokracija, neposredna demokracija, referendum, človekove pravice, etično soglasje, integriteta, država, skupnost, družba, temeljne vrednote, človek, posameznik, skupno dobro, vladavina prava
Objavljeno: 14.12.2017; Ogledov: 3765; Prenosov: 327
Celotno besedilo (949,93 KB) |
6. |
7. Priključitev Krima k RusijiIvan Franković, 2016 Opis: Priključitev Krima k Rusiji, je odjeknila kot prava bomba v mednarodno pravnem prostoru, saj so bili odzivi mednarodne skupnosti burni, ker so bila očitno kršena pravila mednarodnega prava. Lahko bi rekli, da je šlo skoraj za precedenčni dogodek, kako se je določeno področje oziroma narod na podlagi pravice naroda do samoodločbe jasno opredelil za odcepitev od Ukrajine in priključitev k Federativni republiki Rusiji. Vsaka odcepitev je relativno drugačna od vseh prejšnjih, tako da je vsak posamezen primer potrebno analizirati in kar je najvažneje treba je presoditi, kaj si prebivalstvo tega področja želi in mu dopustiti da odloča o svoji usodi. Zaradi odcepitve od Ukrajine in priključitve k Rusiji so bile uvedene ekonomske sankcije Rusiji, ki vsekakor vplivajo na ljudi v Rusiji in v Evropi, tako da je bila v vsakem primeru, zelo zapletena in zanimiva situacija, ki se je do sedaj mirno in uspešno zaključila.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: referendum, pravica do odcepitve, pravica do samoodločbe, Ukrajinska kriza, Ukrajina, Rusija, Krim, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3763; Prenosov: 211
Celotno besedilo (1,70 MB) |
8. Mednarodno pravni vidiki ˝odcepitve˝ KrimaAljaž Ferjančič, 2016 Opis: Pisanje obravnava mednarodno pravne vidike odcepitve Krima. Poudarek je na pregledu zgodovinskega dogajanja na območju Krima ter vpletenih državnih tvorb in ljudstev tako iz Evrope kot tudi iz Centralne Azije in z območja Kavkaza. Povzeto je dogajanje od obdobij pred antiko pa vse do leta 2014, ko je bil Krim priključen k Ruski federaciji. Avtor se je tako osredotočil na ključne, aktualne probleme, ki so nastali z razvojem dogodkov v Ukrajini v povezavi z zgodovinskimi dogodki. Ob tem skuša avtor z raziskovanjem zgodovinskih pisanj ter vsakodnevnih poročanj ustvariti sliko dogajanja iz zgodovine v povezavi z današnjimi dogodki, vse skupaj pa utemeljiti v povezavi z razvojem domačega in mednarodnega prava na obravnavanem področju ter ustvarjanjem mnenja na podlagi pravne znanosti. Osredotoča se na pravico do samoodločbe in načela teritorialne integritete ter na njuno kolizijo. Ravno s pomočjo sklicevanja in preučevanja pravnih pisanj skuša pojasniti današnji razvoj dogodkov ter njihovo prihodnost, čemur nameni veliko pozornosti ob opisovanju in primerjavi različnih argumentov. Ob tem izpostavi več primerov samoodločbe iz mednarodne skupnosti, osredotoči pa se na primerjavo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: referendum, pravica do odcepitve, pravica do samoodločbe, teritorialna integriteta, Ukrajinska kriza, Ukrajina, Rusija, Krim, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2917; Prenosov: 306
Celotno besedilo (1,55 MB) |
9. |
10. |
