1. Uvajanje managementa celovite kakovosti v državni upravi in predlog izboljšav orodij za njegovo učinkovito uporaboValentin Areh, 2015 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: državna uprava, javna uprava, reforma, management, vodenje, kvaliteta, ekonomski modeli, ocenjevanje, disertacije
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 2991; Prenosov: 226
 Celotno besedilo (2,66 MB) |
2. |
3. Materialna neodvisnost sodnikovIrena Podgoršek, 2009 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: materialna neodvisnost, sodniki, sodišča, plače sodnikov, sistem plač, delitev oblasti, ustavno sodna praksa, reforma sistema plač sodnikov, plačilo za delovno uspešnost, uvrščanje v plačne sisteme
Objavljeno: 27.07.2018; Ogledov: 2554; Prenosov: 176
Celotno besedilo (808,56 KB) |
4. |
5. Pravica do pokojnine kot ustavna pravicaPolonca Andoljšek Trinkaus, 2013 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pokojnina, ustavna pravica, pravica do pokojnine, ustavne človekove pravice, socialna varnost, mednarodna analiza pokojninskih sistemov, pokojninska reforma, sodna praksa, socialne pravice
Objavljeno: 07.08.2018; Ogledov: 2422; Prenosov: 173
Celotno besedilo (1,83 MB) |
6. |
7. |
8. Nova postopkovna pravila v družinskih zadevahMarko Istenič, 2020 Opis: Družinsko pravo ni doživelo svoje reforme vse od sprejetja temeljnega zakona, ki ureja zakonsko zvezo, razmerja med starši in otroki in med drugimi sorodniki, posvojitev, rejništvo ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, leta 1976. Z uveljavitvijo Družinskega zakonika so ključne novosti na področju opredelitve nekaterih institutov družinskega prava in uvedba nekaterih novosti, pa tudi prenos odločanja o določenih zadevah iz centrov za socialno delo na sodišča. V družinskih zadevah so sodišča odločala v pravdnem in nepravdnem postopku. Z uveljavitvijo Družinskega zakonika pa se v družinskih zadevah uporablja le nepravdni postopek. V luči reforme družinskega prava je prenovo doživel tudi Zakon o nepravdnem postopku. Ureditev v Družinskem zakoniku s prenosom pristojnosti odločanja v družinskih zadevah na sodišča se ne more učinkovito izvajati oziroma se sploh ne more izvajati brez prilagojenih postopkovnih pravil sodnih postopkov, v katerih se rešujejo spori in urejajo razmerja, ki jih materialnopravno ureja Družinski zakonik. Ta je prenesel pristojnosti odločanja na sodišča, ni pa določil vrste procesnih pravil, po katerih naj sodišča odločajo. Z namenom večjega varovanja otrokove največje koristi se vsi postopki v družinskih zadevah vodijo po pravilih nepravdnega postopka, kar pa ni vedno najboljša rešitev. Poleg tega zaradi nespretne spremembe Zakona o nepravdnem postopku prihaja ponekod do nasprotujočih si določb med materialnimi in procesnimi določili.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinski zakonik, reforma, nepravdni postopek, varstvo otrokove koristi, nova postopkovna pravila
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1140; Prenosov: 138
Celotno besedilo (599,70 KB) |
9. Pokojninska reforma v Sloveniji in svetuEdin Gabeljič, 2017 Opis: Živimo v času globalizacije in cel svet postaja ena celota in se sooča s finančno in
gospodarsko krizo. Tako smo prisiljeni sprejeti nekatere ukrepe in uvesti določene strukturne
reforme. Tukaj kot pomembnejšo zadevo štejemo tudi pokojninsko reformo. Temeljna funkcija
vseh pokojninskih sistemov v Evropi in po svetu je ta, da vsakemu posamezniku zagotovi
finančno varnost v starosti in dostojno pokojnino. Naš Slovenski pokojninski sistem in vsi
Evropski pokojninski sistemi temeljijo na načelu medgeneracijske vzajemnosti. Težava
medgeneracijske vzajemnosti je v tem, da se je porušilo demografsko ravnotežje v svetu. Do
demografskega neravnotežja je prišlo zaradi nizke rodnosti, poznega vstopa mladih na trg
dela, večanja javnega dolga in nepreglednost nad našim pokojninskim sistemom. Nesporno
dejstvo je, da se bo prebivalstvo staralo in temu primerno se bo treba pripraviti. Morali bomo
začeti pravočasno varčevati, bodisi sami bodisi podjetja za dodatno pokojnino delavca. Novi
zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je stopil v veljavo 1.1.2013. Novi zakon
prinaša na področju novosti: zagotoviti dostojne pokojnine in zagotoviti finančno vzdržnost
pokojninskega sistema. Vendar, kot kaže, ta ne bo dovolj in je na vidiku že nova reforma.
Pokojninska reforma je moja glavna tema moje magistrske naloge, kamor poleg praktičnega
dela spada tudi raziskovalni del. V raziskovalnem delu sem se posvetil primerjavi pokojninske
reforme v Evropi in drugje po svetu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pokojninski sistem, pokojninska reforma, finančna vzdržnost, demografske spremembe, medgeneracijska vzajemnost, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 753; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,25 MB) |
10. Izzivi managementa v javni upravi v času epidemije COVID-19Tanja Zakrajšek, 2022 Opis: Slovenska javna uprava je bila od osamosvojitve Slovenije leta 1991 do danes deležna številnih reform. Vsaka reforma je prinesla preobrazbo javne uprave. Vendar pa se z vpeljavo novih pristopov, modelov managementa javne uprave, obstoječi model ne preneha izvajati, ampak novi model dopolni obstoječega. S pomočjo raziskave smo pokazali, da je v managementu slovenske javne uprave prisotna zmes elementov različnih modelov, od Webrovega modela birokratske države, ki je temeljni model managementa javne uprave, do elementov novega javnega managementa, ki vpeljuje prvine iz zasebnega sektorja in elementov modernejših modelov, ki jih skupaj imenujemo post-novi javni management. Epidemija COVID-19 je imela, in v času priprave tega dela še vedno ima, močan vpliv na delovanje vseh sfer življenja, tudi na delovanje javne uprave. Javna uprava se je morala hitro spoprijeti z nastalo situacijo in prilagoditi svoje delovanje, saj je epidemija izpostavila izzive, povezane s strateškim upravljanjem javne uprave in njeno učinkovitostjo ter uspešnostjo. Med epidemijo se je pokazala tudi potreba po boljši digitalizaciji javnih storitev in na tem področju opažamo precejšen napredek. Z digitalizacijo javne uprave in javnega sektorja pa so na obzorju nove reforme, saj je reformiranje proces, ki se, ko se neka reforma zaključi, ponovno zažene.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna uprava, management, (post-)novi javni management, epidemija, COVID-19, reforma javne uprave, modeli managementa javne uprave
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 426; Prenosov: 65
Celotno besedilo (840,27 KB) |
