Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Uvod Sprednja križna vez je močan, intraartikularen in sinovialen ligament, ki poteka od posteromedialne površine lateralnega kondila femurja do anteriorne intrakondilarne površine tibie. Do rupture najpogosteje pride po akutni, travmatični poškodbi med športom ali aktivnostjo. Namen Namen dela je preučiti potek rehabilitacije po rupturi sprednje križne vezi, ugotoviti, katere metode in tehnike se najpogosteje uporabljajo ter raziskati, ali se pojavljajo dokazi o novih fizioterapevtskih metodah. Metode Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop, in sicer metodo pregleda literature. Podatke smo iskali v podatkovnih bazah Google Scholar, PubMed, PEDro in v strokovnih knjigah ter tiskanih znanstvenih člankih. Vključili smo raziskave, v katerih so obravnavali rehabilitacijo po rupturi sprednje križne vezi. Rezultati V pričujočo raziskavo je bilo vključenih 11 raziskav. Študije so pokazale, da je rehabilitacija po rupturi sprednje križne vezi ključna za vrnitev k športnim aktivnostim. Prav tako fizioterapevtska obravnava zmanjšuje bolečino in oteklino ter vrača normalen obseg gibljivosti. Razprava in zaključek Raziskave potrjujejo pozitivne učinke in nujnost rehabilitacije za vračanje k športnim aktivnostim oziroma na predpoškodbeno raven aktivnosti.
Ključne besede: fizioterapija, rehabilitacija, ruptura, koleno
Objavljeno v ReVIS: 16.06.2025; Ogledov: 117; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Osteoporoza je najpogostejša kostna bolezen, za katero je značilna nizka kostna masa, propadanje kostnega tkiva in motnje v mikroarhitekturi kosti. To predstavlja zmanjšano trdnost kosti in posledično večje tveganje za zlom, že ob normalih obremenitvah. Osteoporotični zlomi se celijo dlje kot navadni in se pogosteje ponavljajo, spremlja pa jih huda bolečina in celo trajna omejitev gibanja. Do prvega zloma, pa običajno sploh ni diagnosticirana. Če bolezen ostane nezdravljena, hitro napreduje, zlomi so pogostejši, kakovost življenja pa drastično upade. Osteoporoza predstavlja velik javnozdravstveni problem, saj močno vpliva na kakovost življenja posameznikov, še posebaj pri starejših in ljudeh, ki se borijo s kronično bolečino. Osrednji del fizioterapevtske obravnave pri zmanjšani kostni gostoti je poleg lajšanja bolečin, fizična aktivnost. V privi fazi rehabilitacije se najprej osredotočimo na odpravljanje bolečine, šele nato začnemo s fizično obremenitvijo. Kombinacija različnih vrst vadbe se je izkazala kot najboljši način za preprečevanje upadanja kostne gostote in zmanjšanje tveganja za zlome. Pomembno je, da vadbeni program vključuje elemente, ki na kosti in mišice delujejo težnostno kar pa dosežemo z vadbo za moč, proti uporu, hojo, tekom in poskoki, v kolikor to ni kontraindicirano. Vključimo tudi vadbo za ravnotežje, raztezno vadbo ter vadbo za propriocepcijo in koordinacijo. Na ta način povečamo ali ohranjamo MKG, izboljšamo fizično moč in ravnotežje, posledično pa preprečujemo padce in zlome, ohranjamo pa tudi pokončno telesno držo. Za preprečevanje padcev je poleg vadbe pomembno tudi učenje pravilne uporabe pripomočkov za hojo. Vsak vadbeni program prilagodimo posamezniku in njegovim sposobnostim, ter ga po potrebi nadgrajujemo. Pomembno je ponavljanje meritev in sprotno ugotavljanje učinkovitosti. Program mora biti varen za izvedbo, da med samo vadbo ne pride do poškodb. Ključni del fizioterapevtske obravnave je tudi izključitev dejavnikov tveganja in edukacija pacienta, da njegov življenski slog ostane aktiven, tudi po končani rehabilitaciji. Veliko starejših pacientov ima pridružene bolezni. Za uspešno zdravljenje ostoporoze je ključno tudi obvladanje le teh, sploh sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja ter hormonskih motenj.
Ključne besede: kostna gostota, osteoporoza, rehabilitacija, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 06.06.2025; Ogledov: 190; Prenosov: 9
Celotno besedilo (580,84 KB)

Opis: Uvod in namen: Hernia disci (v nadaljevanju: HD) je najpogostejša posledica degenerativnih sprememb hrbtenice. Pacienti običajno navajajo hudo bolečino v ledvenem delu hrbtenice, mravljinčenje, izgubo občutka, šibkost mišic ali celo parezo. Kadar bolečina kljub konservativnemu zdravljenju vztraja, se pacientu predlaga operacija, ki je praviloma povezana s pooperativno bolečino, z zmanjšanim obsegom gibljivosti hrbtenice ter z opravljanjem vsakodnevnih aktivnosti. Zato je zelo pomembno vključevanje pacientov v pooperativno rehabilitacijo. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti učinkovitost pooperativne rehabilitacije po operaciji HD ledvene hrbtenice. Metode: Za diplomsko nalogo je bila izvedena raziskava s pomočjo standardiziranega vprašalnika Oswestry Low Back Pain Disability Index za ocenjevanje pacientovih dnevnih in telesnih zmogljivosti. V raziskavo je bilo vključenih 52 pacientov po operaciji HD ledvene hrbtenice. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da se je pacientom po končani rehabilitaciji po operaciji HD ledvene hrbtenice intenziteta bolečine v ledveni hrbtenici in v nogi statistično pomembno zmanjšala ter se je izboljšala zmogljivost pri opravljanju dnevnih in telesnih aktivnosti. Uporabnost: Rezultati naše raziskave so uporabni v postopku rehabilitacije po operaciji HD, saj kažejo da ima pooperativna rehabilitacija ključno vlogo pri zmanjšanju bolečine in povečanju zmogljivosti pacientov pri opravljanju dnevnih in telesnih aktivnosti. Omejitve: Omejitev naše raziskave vidimo v majhnosti vzorca ter krajšem obdobju spremljanja pacientov.
Ključne besede: hernia disci, rehabilitacija, fizioterapija, operacija hernie disci
Objavljeno v ReVIS: 05.06.2025; Ogledov: 199; Prenosov: 4
Celotno besedilo (812,51 KB)

Opis: Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen centralnega živčnega sistema (možgani, hrbtenjača in vidna živca). Bolezen se najpogosteje pojavi med 20. in 40. letom starosti. Poznamo različne oblike MS kot so recidivno-remitentna, primarno progresivna, sekundarno progresivna in benigna. V začetnem stadiju bolezni je diagnoza zahtevna, saj simptome pogosto povzroči le eno žarišče v osrednjem živčevju. Najpogostejši simptomi so motnje vida, ataksija hoje, utrujenost, spastičnost, mravljinčenje v udih, zmanjšana fizična zmogljivost in druge motnje, ki trajajo vsaj 24 ur. Zdravljenje MS je simptomatsko. Vzročnega zdravljenja za zdaj še ne poznamo. Z različnimi zdravili se poskušajo omiliti simptomi bolezni ter poskuša zmanjšati število ponovitev. Namen diplomske naloge je bil pregled literature o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave pri pacientu z multiplo sklerozo. Cilj diplomske naloge je bila izdelava priporočil za učinkovito fizioterapevtsko obravnavo pacienta z multiplo sklerozo. V diplomski nalogi je uporabljen pregled literature o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave pacienta z multiplo sklerozo. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, COBISS, Google Scholar, PEDro in Cochraine Library s pomočjo ključnih besed multipla skleroza (multiple sclerosis), zdravljenje (rehabilitation) in fizioterapija (physical therapy). Vključitveni kriteriji so zajemali tematiko o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave pacienta z multiplo sklerozo, študije tipa pregledi literature, metaanalize, randomizirane in kontrolirane klinične raziskave. Izključitveni kriteriji so zajemali študije, katerih primarni namen je testiranje zdravil proti multipli sklerozi. V končno analizo smo uvrstili 24 najustreznejših zadetkov, ki so ustrezali vsem vključitvenim kriterijem. Na podlagi rezultatov pregleda literature smo ugotovili, da fizioterapevtske metode in tehnike izboljšajo funkcioniranje pacientov z multiplo sklerozo. Ugotovili smo, da fizioterapevtska obravnava pomaga pacientom z multiplo sklerozo pri izboljšanju urinske inkontinence, ravnotežja, gibljivosti, mišične oslabelosti, mobilnosti in hoji. Prav tako lahko fizioterapevtska obravnava pacientov z multiplo sklerozo pomaga pri izboljšanju telesne pripravljenosti, zmanjšanju utrujenosti, zmanjšanju padcev, izboljšanju spolne funkcije in povečanju mišične moči. Na splošno lahko rečemo, da fizioterapevtska obravnava izboljšuje kakovost življenja pacientov z multiplo sklerozo. Za obravnavo bolnikov z multiplo sklerozo priporočamo naslednje fizioterapevtske obravnave: posturalne vaje, proprioceptivne vaje za izboljšanje ravnotežja in krepitev mišic, motorične vaje, stabilizacija trupa skozi sposobnost aktivacije prečne trebušne mišice in posredno multifidne mišice ter ostalih paraspinalnih mišic, vaje za ravnotežje, kinezioterapevtske metode (PNF, Bobath) in krioterapija, GroupCoreDIST, Halliwick in Aquatic Plyometric Exercise, vodna vadba, funkcionalna električna vaginalna stimulacija, aktivne vaje za mišice medeničnega dna in električna stimulacija zadnjega golenskega živca ter vedenjska rehabilitacija, usposabljanje za dvojno nalogo, kombinirano vadbeno terapijo, vestibularno rehabilitacijo, vaje za ravnotežje in gibanje oči, robot-Assisted Gait Training, pilates in joga.
Ključne besede: Fizioterapija, multipla skleroza, diagnostika, lajšanje simptomov, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 379; Prenosov: 33
Celotno besedilo (518,75 KB)

Opis: Ko sodišče spozna, da je storilec storil kaznivo dejanje, mora zoper njega ustrezno ukrepati. Klasična reakcija na kriminaliteto je kaznovanje, ki v sodobnem času in pravni državi temelji na individualizaciji kazenskih sankcij. To pomeni, da se mora kazenska sankcija v vsakem posameznem primeru prilagoditi teži kaznivega dejanja in osebnosti storilca. Slovenski kazenski zakonik pozna več vrst kazenskih sankcij, ki so razpisane v razponih, in številne druge institute, ki omogočajo uresničevanje individualizacije tudi v praksi. Sodnik mora v konkretnem primeru presojati, katera kazenska sankcija je najbolj primerna in v kakšni višini. Ker ima sodnik določeno stopnjo diskrecije pri odločanju, je bistveno, da ne sledi lastnim prepričanjem, ampak da ga pri odločitvah vodi namen kaznovanja, ki mora biti jasno opredeljen in predstavlja glavno vodilo pri delu sodišč ter vseh drugih pravosodnih organov, ki morajo zasledovati enake cilje. Skozi zgodovino sta se kaznovanje in namen kaznovanja spreminjala. Tako danes poznamo veliko bolj humane kazenske sankcije, pri katerih naj bi bilo glavno vodilo ponovna reintegracija storilcev kaznivih dejanj v družbo. Določba o namenu kaznovanja je bila ponovno vključena v Kazenski zakonik šele leta 2017. Namen kaznovanja je pomemben z vidika kaznovalne politike, ki je odvisna tudi od usmeritve sodišč. Številne države se danes soočajo s kaznovalnim populizmom, kar pomeni zaostrovanje kazenskih sankcij, večjo uporabo zaporne kazni in posledično prezasedenost zaporov.
Ključne besede: individualizacija kazenskih sankcij, namen kaznovanja, kazenske sankcije, olajševalne in obteževalne okoliščine, rehabilitacija, kaznovalna politika
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 365; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,27 MB)