Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen obravnave obsojencev v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni : magistrsko delo
Leon Lobe, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili pomen obravnave obsojencev v centralnem zaporu v Republiki Sloveniji in obenem iskali odgovore na raziskovalni vprašanji. Za boljše razumevanje obeh tem smo najprej predstavili pomen pojmov rehabilitacija, resocializacija in reintegracija, ki so ključni pri strokovnem delu z obsojenci. Prav obravnava obsojencev med prestajanjem kazni zapora je pomembna, da se obsojenec ustrezno pripravi na življenje po prestani kazni zapora. Kazen zapora predpisuje pristojna zakonodaja. Z zgodovinsko metodo smo predstavili razvoj delovanja in pomena obravnave obsojencev v centralnem zaporu v Republiki Sloveniji. Predstavili smo tudi nacionalne in mednarodne pravne vire glede prestajanja kazni zapora. V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo dela. Pred začetkom pisanja smo sistematično proučili obstoječo domačo in tujo znanstveno literaturo ter druge tiskane in spletne vire, ki obravnavajo temo magistrskega dela. V empiričnem delu magistrskega dela smo proučili Upravo Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij in njene smernice za izvajanje kazni zapora, med njimi tudi izvajanje obravnave obsojencev. V okviru pravnih norm smo izpostavili nadzorne organe nad zavodi za prestajanje kazni zapora glede morebitnih kršitev človekovih pravic v času prestajanja kazni zapora. Izvedli smo anketo med obsojenci in strokovnimi delavci ter podali ugotovitve, kako strokovna obravnava vpliva na zmanjšanje povratništva med obsojenci in na njihovo lažjo vključitev v življenje po prestani kazni zapora oziroma na prostosti. Opozorili smo tudi na pomanjkljivosti pri sedanji praksi strokovne obravnave obsojenca med prestajanjem kazni zapora in na njegovo vključevanje v življenje po prestani kazni zapora oziroma na prostosti.
Ključne besede: strokovna obravnava, povratništvo, rehabilitacija, resocializacija, reintegracija, človekova pravica
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 802; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

2.
Mehanizem relapsa : diplomska naloga
Nina Jovanović, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje mehanizem relapsa in kako je ta umeščen v kontekst zdravljenja od psihoaktivnih snovi (PAS). Relaps oziroma recidiv je pogost, nezaželen pojav pri zasvojenosti od psihoaktivnih snovi in ponuja možnost uvida v sprožilce in okoliščine, ki so do relapsa pripeljali. V nalogi smo poskušali poiskati model relapsa in njegove vzroke. V teoretičnem delu naloge predstavimo nevroznanstveni vidik in vlogo motivacije pri nastanku zasvojenosti. Opredeljeni so stili navezanosti in pomembnost odnosov v človeškem življenju, saj so to tisti dejavniki, zaradi katerih se morda zasvojenost nikoli ne bo razvila. Če pa do nje že pride, se uporabniki lahko s pomočjo odnosov iztrgajo zasvojenosti. V empiričnem delu smo raziskovali mehanizem relapsa na podlagi pričevanj 13 uporabnikov, ki živijo v stanovanjskih skupnostih za reintegracijo. Vzorec je obsegal uporabnike, ki abstinirajo najmanj 1 leto in največ 7 let. Na podlagi njihovih izkušenj smo identificirali pogoste vzroke oziroma okoliščine, ki so jih pripeljale do relapsa in kako so te izkušnje zaznamovale nadaljnji potek zdravljenja. Prepoznali smo okvirni model poteka okrevanja od zasvojenosti, za katerega menimo, da bi lahko veljal za veliko večino zasvojenih. Rezultati so pokazali, da bi lahko relaps razumeli, kot posledico nihanja med dvema silama. Na eni strani želja po bolj zdravem, kvalitetnem življenju in na drugi strani zasvojenost. Na kateri strani se bo uporabnik znašel, je odvisno od več notranjih in zunanjih dejavnikov. Med notranje dejavnike štejemo notranjo motivacijo, ki se je običajno porodila po dolgotrajnem jemanju PAS s svojimi posledicami. K zunanjim dejavnikom prištevamo negativne življenjske dogodke, ki so jih prisilili v ukrepanje, na primer izguba službe ali trenja z okolico in domačimi. Za preventivo relapsa je ključnega pomena, da uporabniki aktivno skrbijo za sebe na vseh pomembnih življenjskih področji. Med bolj pomembnimi dejavniki, ki so botrovali preprečitvi relapsa so bili kvalitetni odnosi, ki so jih uporabniki stkali s strokovnim kadrom in sostanovalci. V teh odnosih so se naučili bolj primerne načine lajšanja stiske in bolj primeren stil reševanja problemov. Nekateri so pričeli prepoznavati svojo vrednost in pridobivati na samozavesti, kar je tudi dejavnik pri preprečitvi relapsa, lahko bi to razumeli kot grajenje boljše samopodobe. Pomembno je, da se razume zdravljenje, kot nekaj, ki poteka v fazah. Pri vsaki fazi obstajajo različni rizični dejavniki, ki botrujejo relapsu in katere je potrebno nasloviti. Zavedanje rizičnih dejavnikov je pa posledica osebnostne rasti in dela na sebi, vsak dan, dan za dnem.
Ključne besede: mehanizem relapsa, zasvojenost, PAS, stanovanjske skupnosti, reintegracija, abstinenca, kvalitetno življenje, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 2380; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

3.
Pomen poznavanja IKT pri reintegraciji v družbo : magistrska naloga
Katja Sotošek, 2013, magistrsko delo

Opis: Poznavanje in uporaba inforrnacijske komunikacijske tehnologije (nadaljevanju IKT) sta v danšnjem času postala način življenja. Omogočajo nam hitrejšo in cenejšo pot do iskanja informacij. Z IKT se je spremenil tudi način komuniciranja. Nekateri lKT uporabijajo za odskok v nove poslovne priložnosti, drugi za zabavo in krajšanje časa, tretji za iskanje informacij odvisno od posameznika. Vendar pa obstajajo skupine posameznikov, ki zaradi različnih vzrokov ne uporabljajo teh tehnologij. Namen magistrske naloge je ugotoviti, ali so ti posamezniki zaradi tega kako prikrajšani, kakšne so težave pri uporabi IKT in ali nepoznavanje sodobne IKT povečuje njihovo socialno izključenost.
Ključne besede: informacijska družba, informacijska komunikacijska tehnologija, IKT, digitalni razkorak, težave pri uporabi IKT, reintegracija v družbo, socialna izključenost
Objavljeno v ReVIS: 10.08.2018; Ogledov: 6625; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (36,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh