Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Analiza samoocene učiteljev, ki poučujejo romske otroke na osnovnih šolah
Magda Dragan, 2012

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na vlogo učiteljev pri poučevanju romskih otrok. Iskali smo odgovore na vprašanje, ali učitelji romskih otrok menijo, da je njihovo poučevanje v osnovni šoli uspešno. Želeli smo tudi poiskati močne in šibke točke usposobljenosti učiteljev ter morebitne rešitve, kako izboljšati njihovo usposobljenost, da bo poučevanje romskih otrok uspešnejše v smislu večje prisotnosti in učne uspešnosti. Tako smo subjektivno oceno učiteljev romskih učencev o svoji usposobljenosti merili s pomočjo intervjujev z devetimi učitelji na treh osnovnih šolah na Dolenjskem. V uvodnem delu predstavljamo izhodišča za raziskovanje, nato sledi šest konceptualnih zaokroženih poglavij. V drugem predstavljamo splošne značilnosti romske skupnosti in pravno podlago, na kateri sloni njeno izobraževanje. V tretjem poglavju skušamo orisati dejavnike, ki vplivajo na učno uspešnost romskih otrok, in sicer bivalne razmere, pomen kulture in jezika ter vpliv družine na izobraževalni proces. V četrtem poglavju orišemo vlogo učiteljev, ki poučujejo romske otroke, vlogo romskih pomočnikov in model poučevanja na novomeški Osnovni šoli Bršljin kot primer dobre prakse. Peto poglavje je namenjeno empiričnemu delu, kvalitativni raziskavi, šesto pa raziskavo zaokrožuje, saj v njej predstavljamo njene zaključke. Z raziskavo ugotavljamo, da so učitelji za delo z romskimi učenci ustrezno izobraženi in svoje delo ocenjujejo kot uspešno, ob tem pa izpostavljajo, da za svoja prizadevanja niso ustrezno nagrajeni. Nadalje ugotavljamo, da na uspeh oziroma neuspeh romskih učencev pomembno vpliva okolje, iz katerega izhajajo, predvsem odnos njihovih staršev do šole in poučevanja. Če starši ne vidijo pomena v izobraževanju, potem tudi romski otroci šole ne obiskujejo redno in ne sodelujejo pri pouku, ne pišejo domačih nalog. Kot rešitev nakazujemo potrebe po aktivnem vključevanju staršev v proces izobraževanja romskih otrok, vključevanje Romov v predšolsko vzgojo in potrebo po načrtovanju drugačnih metod izobraževanja. Predvsem pa se je izkazalo, da brez skupnih prizadevanj ter spoštovanja in razumevanja tako države na eni kot tudi romske skupnosti na drugi strani boljših rezultatov na področju izobraževanja Romov ne bo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Romi, romska skupnost, položaj romske skupnosti, izobraževanje, poučevanje romskih učencev, vloga učiteljev, metode poučevanja, učni uspeh romskih učencev
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 931; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

3.
Socialni kapital in romi
Vlasta Starc, 2011

Opis: V magistrski nalogi se avtorica ukvarja z (ne)prisotnostjo socialnega kapitala v romskem naselju Hudeje. Išče odgovore na vprašanje - ali je socialni kapital (odnosi, mreže, povezovanja) katalizator, ki v romsko naselje »spravlja« tudi človeški in kulturni kapital? Poleg tega želi ugotoviti, kateri dejavniki socialnega kapitala ovirajo romsko populacijo iz naselja Hudeje, da bi tudi sami prispevali svoj delež v socialni in kulturni kapital. Avtorica z raziskavo ugotavlja, da je v naselju Hudeje prisotnost socialnega in kulturnega kapitala nizka, tako na ravni posameznika kot romske skupnosti. Nadalje ugotavlja, da bodo Romi iz naselja Hudeje morali sami stopiti skupaj, se povezati in med seboj sodelovati, če bodo želeli postati družbeno vključeni. Tako avtorica potrdi raziskovalno vprašanje, da je socialni kapital tisti, ki predpostavlja znanje uporabno za življenje in je ključni akter vključevanja Romov v družbeno življenje. Kot rešitev avtorica nakaže ustanovitev romske skupnosti v naselju, ki bo imela svoje naloge in obveznosti do članov in skupnosti. Pomen skupnosti se izraža v druženju, reševanju skupnih problemov, prilaganju in medsebojni pomoči. Posameznik in skupnost bosta tako pridobivala pomembne informacije, si ustvarila odnos in si širila socialno mrežo, vse to pa predstavlja socialni kapital Romov iz naselja Hudeje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kapital, socialni kapital, kulturni kapital, populacija, civili, romi, romska skupnost
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1159; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

4.
Pridobivanje znanja pripadnikov romske skupnosti
Iza Jančar Piskernik, 2017

Opis: Romi so manjšinska etična skupina brez svoje matične države. Zaradi soočanja s specifičnimi težavami se težko vključujejo v okolje ter s tem posledično tudi v vzgojno-izobraževalni sistem. V pričujoči nalogi so predstavljeni osnovni pojmi, s katerimi se srečujemo, ko govorimo o zgodovini Romov in o njihovi tradiciji. Na ravni Evropske unije je bilo na temo vključevanja Romov v družbo in izboljšanja njihovega položaja sprejetih že več dokumentov. V tej nalogi smo se osredotočili predvsem na novi dokument »Nacionalni program ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome 2017– 2021« ter na popis obstoječih politik v Sloveniji. S tem smo želeli predstaviti dostop Romov do izobraževalnega sistema ter prikazati veliko število dokumentov, ki jim sledimo. Nimamo pa realnega zapisa, kaj se dejansko dogaja na terenu, saj je zbiranje podatkov etično sporno, čeprav je smotrno in pomembno za nadaljnji razvoj romske populacije. Kot primer projekta smo podrobneje predstavili tekoči projekt »Skupaj za znanje – pridobivanje znanja pripadnikov romske skupnosti«, ki do leta 2021 poteka pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. S pomočjo intervjujev smo zbrali podatke o udejanjanju politik v izobraževalnem sistemu Republike Slovenije. Na koncu so v zaključku podane ugotovitve in načini za izboljšanje stanja na področju pridobivanja znanja pripadnikov romske skupnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Romi, izobraževanje, romska skupnost, evropski kohezijski sklad, medresorsko povezovanje, dejavniki uspešnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 749; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

5.
Vpliv socialnih spretnosti in temeljne pismenosti na življenjsko uspešnost odraslih Romov
Rahela Hojnik Kelenc, 2023

Opis: Pričujočo doktorsko disertacijo lahko uvrstimo v širše sociološko polje, saj proučuje pojmovanje življenjske uspešnosti pripadnikov romske skupnosti v Prekmurju in v Medžimurski županiji ter vpliv temeljne pismenosti in socialnih spretnosti na slednje. Teoretično se naslanja na sociološke koncepte in teoretična spoznanja Pierra Bourdieua, ki so aplicirani na družbene značilnosti romske skupnosti. Kultura ima v okviru razrednega sistema vlogo reproduciranja in proizvodnje družbenih razlik, kar se v sodobnosti jasno odraža tudi v romskih skupnostih, ki sicer postajajo vedno bolj integrirane v širšo družbeno skupnost, vendar posledično bolj dovzetne za vedno večji vpliv zunanjih dejavnikov na tradicionalne življenjske vzorce. To pa se odraža tudi v vedno večji družbeni stratifikaciji nekoč močno enotnih romskih skupin in načinu življenja v romskih naseljih. Stopnja temeljne pismenosti in razvitost socialnih spretnosti pa tudi generacijske razlike v razmišljanju so začele vplivati na pojmovanje življenjske uspešnosti pri odraslih Romih. Medtem ko so starejši Romi v mnogih pogledih še vedno pod močnim vplivom tradicionalnih norm in vrednot, mlajše generacije, katerih stopnja temeljne pismenosti je zaradi postopnega dviga izobrazbene ravni na višji ravni, odprto sprejemajo norme in vrednote legitimne kulture, slednje pa jim s pomočjo razvitih socialnih spretnosti omogoča tudi kopičenje večjih količin premostitvenega socialnega kapitala, kar jim olajša vključevanje v življenje širše družbene skupnosti. S pomočjo raziskave, ki je bila opravljena, smo ugotovili, da se romske skupnosti, ki sobivajo z nami, počasi spreminjajo, kar se odraža tudi v pojmovanju življenjske uspešnosti Romov različnih generacij, obenem pa ugotovili, da do manjših, a očitnih razlik prihaja tudi med Romi, ki bivajo v dveh sosednjih državah. Na tak način dokazujemo, da je vsaka romska skupina svoja entiteta in da le-teh, če želimo doseči vidne rezultate pri njihovem socialnem opolnomočenju, na smemo obravnavati enako. Primarni namen dela je namreč prispevati k razumevanju vpliva temeljne pismenosti in socialnih spretnosti na pojmovanje življenjske uspešnosti odraslih Romov ter identifikacija nadaljnjih možnosti za izboljšanje njihovega položaja v družbi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: romska skupnost, habitus, kulturni kapital, temeljna pismenosti, socialne spretnosti, socialni kapital, življenjska uspešnost
Objavljeno: 28.10.2023; Ogledov: 320; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (5,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh