1. |
2. |
3. Analiza samooskrbne pridelave v Sloveniji s poudarkom na kmetijah, vključenih v kmetijsko okoljske programeMarina Pezdirc, 2016 Opis: Magistrsko delo obravnava samooskrbo v Sloveniji in to, koliko prispevajo k samooskrbi kmetijska gospodarstva, vključena v Kmetijsko okoljske programe v letu 2013, s poudarkom na prispevku k samooskrbi v jugovzhodni slovenski regiji. V uvodnem delu je obravnavana problematika doseganja zadostne prehranske samooskrbe. Osrednji del obravnava problem, koliko domača proizvodnja zadovoljuje domačo porabo na ravni statističnih regij, saj so ocene pridelave pomanjkljive. Ugotovila sem, da je bila v letu 2010 Slovenija 51,3-odstotno samooskrbovana in da kmetijska gospodarstva KOP prispevajo k samooskrbi le 10,7 odstotka. K samooskrbi prispevajo kmetijska gospodarstva KOP v jugovzhodni slovenski regiji le 7,2 odstotka. Največji prispevek k samooskrbi ima prireja mesa pri ekološkem in integriranem kmetovanju. Potrjuje se prva hipoteza, saj je samooskrba kmetij KOP v jugovzhodni slovenski regiji v letu 2013 nižja od 50 odstotkov. Na kmetijskih gospodarstvih KOP je bila v jugovzhodni Sloveniji v letu 2013 najboljša samooskrba z mesom (31,8 odstotka). To potrjuje drugo hipotezo. Potrjuje se tudi tretja hipoteza, saj v jugovzhodni Sloveniji pridelajo kmetijska gospodarstva KOP več integrirane kot ekološko hrane.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pridelana hrana, samooskrba, kmetijstvo, jugovzhodna Slovenija, jugovzhodna slovenska regija, ekološko in integrirano kmetijstvo, kvantitativna analiza
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 2589; Prenosov: 177
 Celotno besedilo (4,83 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. Inoviranje trajnostnega poslovnega modela skupnostne samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virovJan Zakrajsek, 2021 Opis: Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije predstavlja temelj razvoja skupnostne samooskrbe v Sloveniji. Skupnostna samooskrba omogoča aktivnim odjemalcem, občinam, energetskim podjetjem in drugim tržnim deležnikom, da se povezujejo in aktivno sodelujejo na trgu električne energije, ki je bil v preteklosti rezerviran za tradicionalne in centralizirane energetske sisteme. Na tej podlagi se odpirajo številne priložnosti za razvoj novih inovativnih poslovnih modelov, ki bodo poleg ekonomskih ciljev zasledovali tudi cilje trajnostnega razvoja.
Za inoviranje poslovnega modela skupnostne energetske samooskrbe sem uporabil orodje Canvas – platno poslovnega modela, ki sta ga razvila priznana avtorja Osterwalder in Pigneur, za potrebe trajnostnega razvoja pa nadgradila nemška avtorja Tiemann in Fichter. Gre za mednarodno uveljavljeno orodje za inoviranje poslovnih modelov, ki na inovativen in sistematičen način prikaže logiko, kako organizacija kreira, izvaja in zajema vrednost.
V procesu inoviranja sem opredelil ključne gradnike poslovnega modela in jih z vidika vseh treh ključnih partnerjev (aktivni odjemalec, občina in energetsko podjetje) povezal v smiselno, trajnostno naravnano in ekonomsko učinkovito celoto, ki bo snovalcem tovrstnih projektov pomagala do lažje in bolj učinkovite praktične implementacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: samooskrba, skupnostna samooskrba, električna energija, obnovljivi viri energije, trajnostni razvoj, sončna elektrarna, inoviranje, poslovni model Canvas, denarni tok, neto sedanja vrednost, notranja stopnja donosa
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1239; Prenosov: 127
Celotno besedilo (3,81 MB) |
