Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
POJAVNOST SIMPTOMATIKE IZGORELOSTI PRI ZDRAVSTVENIH DELAVCIH IN SODELAVCIH
Jasmina Koci Klopčič, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Stres in izgorelost sta tesno povezana pojma, še posebej v zahtevnih delovnih okoljih, kot je zdravstveni sektor. Stres, ki izvira iz visokih pričakovanj, časovnega pritiska in kompleksnih odločitev, lahko sčasoma pripelje do izgorelosti. Dolgotrajna izpostavljenost stresorjem lahko vodi do fizičnih, psihičnih in vedenjskih sprememb. Izgorelost se ne nanaša samo na fizično utrujenost, temveč predstavlja kompleksen psihološki odziv na pritiske in zahteve v delovnem okolju. Učinkovito obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti zahteva celostni pristop, ki vključuje posameznikove sposobnosti obvladovanja stresa ter tudi organizacijske ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev ter podpore zdravstvenim delavcem in sodelavcem. Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop ter deskriptivno metodo. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (Cinahl, Cobiss, Medline, PubMed, Google Scholar). Rezultati: Na podlagi rezultatov naše študije smo prišli do zaključka, da je izgorelost med zdravstvenimi delavci in sodelavci zelo razširjena. Večina vprašanih meni, da je glavni razlog za izgorelost prekomerna delovna obremenjenost. Simptoma, ki ju največkrat občutijo, sta utrujenost in izčrpanost. Izgorelost preprečujejo s pomočjo pogovora s prijatelji in družino ter fizične aktivnosti. Povezave med izgorelostjo in delovno dobo nismo mogli potrditi, saj smo zajeli premajhen vzorec oseb, mlajših od 24 let. Razprava: Kljub temu da se izgorelost pojavlja pri različnih poklicih, je bila naša raziskava osredotočena na zdravstvene delavce in sodelavce. Ugotovili smo, da je pojavnost simptomatike izgorelosti med zdravstvenimi delavci in sodelavci visoka, kar lahko negativno vpliva na njihovo zdravje, kakovost dela in varnost pacientov. Zato je pomembno, da se zavedamo tega problema in uvedemo ukrepe za preprečevanje ter zdravljenje izgorelosti pri zdravstvenih delavcih in sodelavcih. Ti ukrepi lahko vključujejo izobraževanje o izgorelosti, spodbujanje samozavedanja in samozdravljenja, organizacijske spremembe ter podporo zdravstvenim delavcem in sodelavcem v njihovem delovnem okolju. Naša raziskava lahko služi kot osnova za nadaljnje raziskave in ukrepe za izboljšanje zdravja ter dobrega počutja zdravstvenih delavcev in sodelavcev.
Ključne besede: stres, izgorelost, simptomi, zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2024; Ogledov: 322; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
3.
4.
5.
Vpliv kognitivnih konstruktov na pojavljanje in obvladovanje stresa : magistrska naloga študijskega programa druge stopnje
Jan Valenčič, 2017, magistrsko delo

Opis: Ker lahko na stres gledamo z več vidikov, ga posledično tudi različni strokovnjaki različno definirajo. Stres je normalen odziv na različne situacije in življenjske dogodke, s katerimi se posamezniki dnevno soočamo. Stres avtorji največkrat opredeljujejo kot psihološki, fiziološki in vedenjski odgovor na posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privajati na notranje ter zunanje dražljaje. Stres je rezultat številnih kompleksnih dejavnikov in njihove interakcije, kot je interakcija med stresorji in zaznavanjem stresa posameznika. Nekateri dogodki so lahko že sami po sebi boleči, kot je npr. smrt ljubljene osebe ali neozdravljiva bolezen. Večina stresorjev, s katerimi se posameznik sreča pa so vsakodnevne težave. Njegovo zaznavanje teh dogodkov je odvisno predvsem od osebne zaznave teh stresorjev. Nekateri ljudje so uspešnejši pri soočenju s stresnimi situacijami, drugi pa se nanje odzivajo z večjo stopnjo stresa. V magistrskem delu smo raziskali kako “vsakodnevni stres” oziroma stres, ki ne izvira iz življenjsko ogrožajočih stresorjev, kot so soočenje s smrtjo, napad ali življenjsko ogrožajoče bolezni vpliva na posameznika. S pomočjo kvalitativnega raziskovanjem smo ugotovili kakšni so kognitivni dejavniki (negativne avtomatske misli, pravila in jedrna prepričanja) posameznika v stresni situaciji in kako ti vplivajo na pojavljanje in obvladovanje stresa pri posameznikih. Raziskali smo kako se posamezniki uspešno ali neuspešno soočajo s stresom in kaj pri tem doživljajo.
Ključne besede: stres, vrste stresa, simptomi stresa, psihološka narava stresa, kognitivna ocena, kognitivno vedenjska terapija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1047; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.91 sek.
Na vrh