Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Vpliv evropske trgovinske politike na hrvaško konditorsko industrijo
Petra Mohorič, 2015

Opis: Po vstopu v Evropsko Unijo (v nadaljevanju EU) so za hrvaške konditorje nastopile pomembne spremembe. Vstop na skupni evropski trg je prinesel konkurenco evropskih konditorjev na domaĉem trgu. Posledica izstopa iz CEFTA sporazuma je bila uvedba uvoznih carin v drţave CEFTA sporazuma. Konditorsko industrijo sem obravnavala z namenom, da bi laiĉni javnosti predstavila strokovno in politiĉno plat, ki ima svoj vpliv na gospodarstvo. Cilj naloge je bil opredeliti glavne probleme s katerimi se sooĉajo hrvaški konditorji po vstopu v EU in poiskati rešitve, ki bi pripomogle k izboljšanju stanja. Metoda s pomoĉjo katere mi je uspelo odgovoriti na raziskovalna vprašanja je metoda kvalitativne analize. To metodo sem si izbrala, ker sem s pridobljenimi informacijami poskušala teoretiĉno osvetliti problem in ker sem raziskovanemu podroĉju ţelela dati širino. Po preuĉeni literaturi sem postavila ustrezna raziskovalna vprašanja. Za pridobitev potrebnih podatkov o stanju in problemih hrvaške konditorske industrije sem uporabila deset vprašanj, nato sem izvedla intervju s strokovnimi osebami iz konditorske industrije iz treh podjetij, in sicer iz Kondina, Zveĉeva in Koestlina in na koncu naredila kvalitativno analizo, interpretacijo odgovorov ter ugotovitve raziskovalnih vprašanj. Raziskava je potrdila moje predpostavke o stanju in problemih hrvaške konditorske industrije. Poveĉala se je konkurenca na notranjem trgu na katerem hrvaški konditorji trpijo izgubo. Zmanjšala se je prodaja na trgu CEFTA. Ker sem se temeljito osredotoĉila na probleme, ki jih je hrvaška konditorska industrija izpostavljala pred vstopom v EU sem za intervju postavila najbolj aktualna vprašanja z namenom, da razišĉem kakšna je trenutno situacija in kako se spopadajo s problemi. Naloga osvetljuje stanje na podroĉju Hrvaške konditorske industrije. Predstavitev naloge v javnosti bi pomenila prispevek k osvešĉanju javnosti in veĉjo naklonjenost pri nakupu lastnih konditorskih proizvodov, konditorjem bi potrdila njihove razloge za pravoĉasno ukrepanje, predstavniki drţavnih organov pa imajo še eno informacijo o stanju konditorske industrije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: konditorska industrija, Hrvaška, Evropska unija, skupna trgovinska politika, skupna kmetijska politika, skupni evropski trg, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 726; Prenosov: 0

3.
Vloga Svetovne banke na Zahodnem Balkanu
Patricija Firbas, 2023

Opis: V magistrskem delu obravnavam vlogo Svetovne banke na Zahodnem Balkanu. Predstavim vse države Zahodnega Balkana skozi tranzicijsko pot v Evropsko unijo, z izjemo Hrvaške, ki je že članica Evropske unije. Raziskala sem mednarodni in diplomatski vidik te poti; podrobneje sem ga raziskala s pomočjo raziskovalnih vprašanj. Pri tem sem uporabila opisno metodo statičnega makroekonomskega raziskovanja in kombinacijsko ter destruktivno razlagalno metodo. S pomočjo dualnega sklepanja sem povzela ključne ugotovitve ter jih utemeljila na podlagi odgovorov na poglavitna raziskovalna vprašanja. Namen in cilj magistrskega dela obsega raziskavo programa Zelene agende za Zahodni Balkan ter podrobno proučitev držav Zahodnega Balkana, glede višine finančne pomoči ter glede na to katere države Zahodnega Balkana so prejele več finančne pomoči ter zakaj. Svoje ugotovitve sem povzela s pomočjo uvedbe Programa zelenih gospodarskih reform ter podala rešitve s pomočjo gospodarske zelene reforme, ki so namenjene oblikovanju nacionalnega soglasja o strukturnih izzivih za gospodarstvo in dajanju prednostnih reform po vseh državah Zahodnega Balkana. V magistrskem delu sem ugotovila, da je Program zelenih gospodarskih reform moral oceniti prehod na bolj okolijsko trajnostno, krožno in nizko ognjiščno gospodarstvo na Zahodnem Balkanu. V ta namen bo nujno potrebno v programih gospodarskih reform, v skladu z izvajanjem evropskega semestra, vključevati kazalnike o ciljih trajnostnega razvoja in učinkovitosti virov. Na primer, pregled učinkovitih virov, o katerem Zahodni Balkan delno že poroča, bi lahko uporabili za pridobivanje informacij o njihovem prehodu na model trajnostne gospodarske rasti. V sklepnih ugotovitvah povzemam, da so bile države Zahodnega Balkana skozi tranzicijsko pot na poti v Evropsko unijo deležne finančne pomoči Svetovne banke, s pomočjo katere so lahko uvedle potrebne spremembe in programe zelenih gospodarskih reform, ki so pripomogle k trajnostnem razvoju Zahodnega Balkana.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: širitev Evropske unije, Zahodni Balkan, Zelena agenda za Zahodni Balkan, trajna gospodarska rast, gospodarska reforma, skupni enotni trg, Svetovna banka, Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 163; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh