61. Terapevtski dejavniki skupine v visokopražnih programih, namenjenih uporabnikom prepovedanih drogAleksandra Vasiljević, 2022 Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri terapevtski dejavniki skupine so najvišje ocenjeni po pomembnosti po mnenju uporabnikov v visokopražnih programih Društvo Projekt Človek in Zavod Pelikan – Karitas in ali se pomembnost posameznega terapevtskega dejavnika skupine razlikuje glede na fazo zdravljenja ter vrsto programa, v katerem so uporabniki. Za namene raziskovanja smo izvedli kvantitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabili smo prilagojen Q-sort vprašalnik avtorja Irvina D. Yaloma. Vprašalnik smo priredili s pomočjo dodajanja Likertove lestvice in dodatnega vprašanja, kjer nas je zanimalo, kako pomembna je skupina za uporabnike pri njihovem procesu zdravljenja. Anketiranci trditev, napisanih na karticah, niso razvrščali po kupčkih, kot je to značilno za metodo Q-sort. Vprašalnik je rešilo 32 uporabnikov iz dveh slovenskih visokopražnih programov – Društva Projekt Človek (n = 13) in Zavoda Pelikan – Karitas (n = 19). Uporabniki so bili v času anketiranja vključeni v zdravljenje od enega meseca pa vse do dveh let. Najpomembnejši terapevtski dejavniki skupine po mnenju uporabnikov so bili katarza (M = 22,75; SD = 2,59), skupinska kohezivnost (M = 22,19; SD = 2,22) in medosebno učenje – iznos (M = 21,53; SD = 2,44). Najmanj pomembni terapevtski dejavniki skupine po mnenju uporabnikov v visokopražnih programih pa so bili vodenje (M = 19,75; SD = 3,26), altruizem (M = 18,25; SD = 2,09) in identifikacija (M = 15,69, SD = 3,87). Statistična analiza je pokazala, da se pomembnost posameznega terapevtskega dejavnika skupine ne razlikuje glede na fazo zdravljenja, v kateri so uporabniki. Pri analiziranju zadnjega raziskovalnega vprašanja o tem, ali se pomembnosti posameznega terapevtskega dejavnika skupine razlikuje glede na vrsto programa, v katerem so uporabniki, je statistična analiza pokazala statistične razlike pri zgolj dveh terapevtskih dejavnikih – katarzi in samorazumevanju. Na zadnje vprašanje, kako pomembna je skupina pri procesu zdravljenja uporabnikov, je 87 % vseh anketiranih uporabnikov odgovorilo, da je skupina pri njihovem procesu zdravljenja pomembna oziroma zelo pomembna.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: terapevtski dejavniki, skupinska obravnava, terapevtska skupnost, prepovedane droge, zasvojenost, komorbidnost, zdravljenje zasvojenosti, diplomske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 635; Prenosov: 44
 Celotno besedilo (1,65 MB) |
62. Podjetniško premoženje zakoncev v slovenski sodni praksiAljaž Čoko, 2022 Opis: Do uveljavitve Družinskega zakonika (DZ) področje podjetniškega premoženja zakoncev ni bilo zakonsko urejeno. ZZZDR tega področja ni urejal, zato je v pravnem sistemu veljala pravna praznina. DZ je problematiko uredil na način, da je zakoncema
omogočil avtonomijo glede podjetniškega premoženja. Zakonca lahko z dogovorom po svoje uredita medsebojna premoženjska razmerja. Bistveni novoti sta določbi glede vlaganja zakonca v gospodarsko družbo ali v drugo pravno osebo oziroma podjetje, ki
je del posebnega premoženja drugega zakonca in določba glede skupne udeležbe zakoncev pri opravljanju pridobitne dejavnosti. Magistrsko delo z analizo pravne teorije in slovenske sodne prakse predstavi spremembe, ki jih je glede podjetniškega
premoženja zakoncev prinesel novi DZ. Obravnava problematike uporablja različne raziskovane metode, in sicer analizo; analitično metodo; deskriptivno metodo; interpretacijo; komparativno metodo ter sintetično metodo. Cilj magistrskega dela je predstaviti kako ureditev področja podjetniškega premoženja zakoncev v DZ vpliva nasodno prakso tudi v zvezi z upravljalskimi upravičenji zakoncev ter odgovornostjo za
obveznosti podjetnika ali gospodarske družbe. Delo analizira zakonodajo in prakso na obravnavanem področju pred uveljavitvijo DZ in po njej, ter raziskuje kako se ureditev v DZ odraža v sodni praksi. Ugotavlja ali se je sodna praksa bistveno spremenila, ali pa je sodišče že pred ureditvijo podjetniškega premoženja zakoncev v DZ odločalo podobno kot po ureditvi. Delo predstavi razloge zakaj je bila potrebna ureditev področja
podjetniškega premoženja zakoncev v DZ in ugototvlja ali je bila ureditev v DZ potrebna zaradi težav, ki jih je v praksi povzročala pravna praznina. Na koncu delo ugotavlja ali je ureditev v DZ ustrezna in ali bi bilo potrebno problematiko podjetniškega premoženja zakoncev bolje urediti tudi v določbah korporacijskega prava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zakonska zveza, skupno premoženje, ločeno premoženje, podjetniško premoženje, gospodarska družba, zunajzakonska skupnost, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, Družinski zakoni
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 577; Prenosov: 49
Celotno besedilo (496,17 KB) |
63. Spodbujanje investicij v občinahMatjaž Sanda, 2023 Opis: Investicije so pomembne za okolje ter pozitivno prispevajo h gospodarski rasti in krepitvi gospodarskega potenciala ter s tem k razvojnemu dohitevanju ostalih evropskih držav. V magistrskem delu je obravnavana tema glede investicijskih aktivnosti, ki jim Slovenija tako na državni kot na regionalni in lokalni ravni še vedno ni namenila dovolj pozornosti v preteklih letih, da bi prišlo do večje produktivnosti. V letu 2016 se je Slovenija že vrnila na pot razvojnega dohitevanja povprečja EU, vendar bo morala v prihodnje še bolj okrepiti investicijsko aktivnost za večjo produktivnost na način, da bo spodbujala investicije, vlagala v raziskovalno-razvojno dejavnost, informacijsko komunikacijsko tehnologijo ter v usposabljanje zaposlenih, predvsem pa bo morala biti usmerjena v digitalno in zeleno preobrazbo gospodarstva, saj to tudi narekuje Program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in so tudi prav tem ciljem namenjena EU sredstva. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh poglavij, in sicer iz teoretičnega dela ter empiričnega dela. Namen magistrskega dela je bil preko analize ukrepov v investicijska vlaganja na regionalni ravni v sosednji državi Avstriji kot tudi v zahodni kohezijski regiji v Sloveniji, ugotoviti, kateri ukrepi bi bili primerni za spodbujanje investicij v vzhodni kohezijski regiji Slovenije, ki bi tudi pripomogli k prehodu v skupino regij v prehodu. Država Avstrija je bila izbrana zato, ker dosega nadpovprečno visoko rast produktivnosti, kar je cilj tudi Slovenije v prihodnjem programskem obdobju 2021–2027. Ker je eden od specifičnih ciljev regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 tudi hitrejši razvoj kohezijske regije Vzhodna Slovenija, so obravnavani izvedeni ukrepi v Osrednjeslovenski regiji kot najrazvitejši regiji v Sloveniji ter ukrepi v Avstriji. Ker se lokalne skupnosti srečujejo s problemom nezadostnih finančnih sredstev za izvajanje naložb v javne investicije, so prikazana evropska kohezijska sredstva, ki bodo na voljo v programskem obdobju 2021–2027 za področja investicij ter primerjava po tematikah področji med obdobjema 2014–2020 in 2021–2027. Nazadnje pa so predstavljeni primeri ukrepov investicijskih vlaganj, ki bi jih lahko Pomurska regija posnemala pri uresničevanju ciljev hitrejšega razvoja regije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: investicije, kohezijska sredstva, lokalna skupnost, naložbe, regionalna politika, EU sredstva, partnerstvo
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 457; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,20 MB) |
64. Delitev premoženja čezmejnih parov v Evropski UnijiKatja Žura, 2023 Opis: Najnovejši mehanizem Evropske unije, ki ureja premoženjskopravna razmerja med zakoncema ter med partnerjema registrirane partnerske skupnosti, sta Uredba o premoženjskih razmerjih med zakoncema (Uredba Sveta 2016/1103) in Uredba o premoženjskih razmerjih registriranih partnerjev (Uredba Sveta 2016/1104). Obe uredbi sta zavezujoči in se v državah članicah uporabljata neposredno. Uredbi se uporabljata samo v državah članicah, ki sodelujejo v okrepljenem sodelovanju, kar pomeni, da gre za države članice, vključene v okrepljeno sodelovanje na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskopravnih zadev partnerjev (zakoncev in registriranih partnerjev). V okviru okrepljenega sodelovanja je k uredbama pristopilo 18 držav članic: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovenija, Španija in Švedska. Ostalih 9 držav članic, ki ni pristopilo k uporabi obravnavanih Uredb za področje, uporablja pravila mednarodnega zasebnega prava. Problematika uporabe uredb, ki jo izpostavljajo države, je predvsem glede različnih nacionalnih pravnih ureditev in avtonomnih pojmov evropskega pravnega področja. Nenazadnje pa lahko države članice, ki k uporabi Uredb niso pristopile, ogrozijo cilj, ki ga zasledujeta uredbi, in sicer: da bi se poročenim parom / neporočenim parom zagotovila pravna varnost glede njihovega premoženja in omogočila neka raven predvidljivosti, bi bilo treba vsa pravila, ki se uporabljajo za premoženjska razmerja med zakoncema / partnerjema v registrirani partnerski skupnosti, združiti v enem samem instrumentu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: premoženjskopravna razmerja, premoženjskopravne posledice, zakonska zveza, registrirana partnerska skupnost, čezmejni element
Objavljeno: 20.07.2023; Ogledov: 386; Prenosov: 39
Celotno besedilo (803,95 KB) |
65. Vpliv socialnih spretnosti in temeljne pismenosti na življenjsko uspešnost odraslih RomovRahela Hojnik Kelenc, 2023 Opis: Pričujočo doktorsko disertacijo lahko uvrstimo v širše sociološko polje, saj proučuje pojmovanje življenjske uspešnosti pripadnikov romske skupnosti v Prekmurju in v Medžimurski županiji ter vpliv temeljne pismenosti in socialnih spretnosti na slednje. Teoretično se naslanja na sociološke koncepte in teoretična spoznanja Pierra Bourdieua, ki so aplicirani na družbene značilnosti romske skupnosti. Kultura ima v okviru razrednega sistema vlogo reproduciranja in proizvodnje družbenih razlik, kar se v sodobnosti jasno odraža tudi v romskih skupnostih, ki sicer postajajo vedno bolj integrirane v širšo družbeno skupnost, vendar posledično bolj dovzetne za vedno večji vpliv zunanjih dejavnikov na tradicionalne življenjske vzorce. To pa se odraža tudi v vedno večji družbeni stratifikaciji nekoč močno enotnih romskih skupin in načinu življenja v romskih naseljih.
Stopnja temeljne pismenosti in razvitost socialnih spretnosti pa tudi generacijske razlike v razmišljanju so začele vplivati na pojmovanje življenjske uspešnosti pri odraslih Romih. Medtem ko so starejši Romi v mnogih pogledih še vedno pod močnim vplivom tradicionalnih norm in vrednot, mlajše generacije, katerih stopnja temeljne pismenosti je zaradi postopnega dviga izobrazbene ravni na višji ravni, odprto sprejemajo norme in vrednote legitimne kulture, slednje pa jim s pomočjo razvitih socialnih spretnosti omogoča tudi kopičenje večjih količin premostitvenega socialnega kapitala, kar jim olajša vključevanje v življenje širše družbene skupnosti.
S pomočjo raziskave, ki je bila opravljena, smo ugotovili, da se romske skupnosti, ki sobivajo z nami, počasi spreminjajo, kar se odraža tudi v pojmovanju življenjske uspešnosti Romov različnih generacij, obenem pa ugotovili, da do manjših, a očitnih razlik prihaja tudi med Romi, ki bivajo v dveh sosednjih državah. Na tak način dokazujemo, da je vsaka romska skupina svoja entiteta in da le-teh, če želimo doseči vidne rezultate pri njihovem socialnem opolnomočenju, na smemo obravnavati enako. Primarni namen dela je namreč prispevati k razumevanju vpliva temeljne pismenosti in socialnih spretnosti na pojmovanje življenjske uspešnosti odraslih Romov ter identifikacija nadaljnjih možnosti za izboljšanje njihovega položaja v družbi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: romska skupnost, habitus, kulturni kapital, temeljna pismenosti, socialne spretnosti, socialni kapital, življenjska uspešnost
Objavljeno: 28.10.2023; Ogledov: 386; Prenosov: 22
Celotno besedilo (5,99 MB) |
66. ANALIZA POSKUSOV USTANAVLJANJA POKRAJIN V SLOVENIJI V LETIH 1991 - 2023Jožica Kadunc, 2024 Opis: Slovenija velja za eno najbolj centraliziranih držav v Evropi. Uvedba pokrajin bi pomembno vplivala na njeno decentralizacijo. Strokovne in politične razprave o decentralizaciji države in oblikovanju pokrajin potekajo že od leta 1991. Pokrajine naj bi opravljale tiste naloge, ki presegajo zmogljivosti občin, hkrati pa ni smiselno, da bi bile v pristojnosti države. Izkušnje preučevanih evropskih držav Italije, Nemčije, Avstrije, Finske in Češke kažejo, da se učinkovitost lokalne samouprave po regionalizaciji precej poveča.
Kljub ustavni zahtevi in večkratnim poskusom regionalizacije, pokrajin pri nas še vedno nimamo, zato smo želeli raziskati kje so razlogi za to. Po preučitvi literature smo v osrednjem delu naloge predstavili dozdajšnje predloge o številu pokrajin. Predstavljeni so predlogi delitve na manjše, večje in vmesne velikosti pokrajin. Pričakovane prednosti so odvisne predvsem od števila pokrajin in njihovih velikosti. Večje, kot bodo pokrajine, bolj bodo konkurenčne, gospodarsko močne ter cenejše in učinkovitejše. Pri manjših pokrajinah obstaja nevarnost nezmožnosti izpolnjevanja večjih projektov, ker bodo finančno precej šibke, zato je pri oblikovanju pokrajin nujno treba upoštevati tudi način financiranja in pristojnosti. Ugotovili smo, da bo pri tem treba upoštevati tudi geografske in kulturne posebnosti slovenskega prostora, različne členitve v preteklosti, identiteto in pripadnost prebivalstva. Bistvo regionalizacije je v povečanju avtonomije lokalnih skupnosti in povečani participaciji prebivalcev pri odločitvah javnega pomena. Regionalizacija bi omogočila zmanjšanje razlik med posameznimi deli države, okrepila čezmejno sodelovanje, omogočila učinkovitejše koriščenje evropskih sredstev.
Raziskava je pokazala, da se zaradi parcialnih interesov in odsotnosti političnega konsenza uvedba pokrajin odmika v prihodnost. Izkazalo se je, da se odločevalci premalo poglabljajo v vsebino in prednosti, ki bi jih regije prinesle v splošno družbeno korist. O tematiki bi nujno morala biti seznanjena tudi nestrokovna javnost, predvsem mladi, ki bi z aktivnejšim državljanstvom lahko pomembneje vplivali na realizacijo ustanovitve pokrajin, kar bi pozitivno vplivalo na kvaliteto življenja vseh državljanov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: lokalna skupnost, lokalna samouprava, pokrajine, decentralizacija, regionalizacija, velikost pokrajin
Objavljeno: 26.04.2024; Ogledov: 40; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,61 MB) |
