Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prisotnost smisla pri odvisnikih od drog in alkohola v programu Zavod Pelikan
Anita Regula, 2019

Opis: Diplomska naloga obravnava problematiko prisotnosti smisla pri odvisnikih od drog in alkohola v programu Zavod Pelikan. V prvem delu teoretičnega dela smo pozornost namenili predstavitvi zasvojenosti, ki se kot motnja odraža na več področjih posameznikovega delovanja – na možganih, mišljenju, doživljanju, presojanju, prepričanjih, vedenju ter tudi na ravni družine in širše družbe. Obravnavali smo dejavnike tveganja, posledice ter sočasnost kemične in nekemične zasvojenosti. Prav tako je predstavljen program Zavod Pelikan in njegove posamezne enote. V drugem delu teoretičnega dela pa smo pozornost namenili psihoterapevtski smeri, imenovani logoterapija, ki zagovarja, da je v življenju posameznika pomembno, da ima smisel, ki je določen z vrednotami. Prirojena volja do smisla, ki je človekovo glavno motivacijsko gonilo, človeka spodbuja, da uresniči naloge skupaj z vrednotami. Brez prisotnosti smisla posameznik trpi za bivanjsko frustracijo ali pa lahko pristane v bivanjskem vakuumu. Slednji lahko vodi v zasvojenost, agresijo ali depresijo, konča pa se lahko tudi s samomorom. Logoterapija v takem primeru klientu pomaga pri razumevanju, spoznavanju, odkrivanju in uresničevanju njegovega smisla življenja. S pomočjo vprašalnika PIL-test – lestvico življenjskih ciljev, ki sta ga razvila Crumbaugh in Maholick, in 30 sodelujočih uporabnikov Zavoda smo ugotovili, da lahko upad življenjskega smisla med drugim vodi tudi do zasvojenosti. V bivanjskem vakuumu je kar 13 od 30 uporabnikov. Raziskava je prav tako dokazala, da je razmišljanje o samomoru prisotno v večini primerov in da starost ter izobrazba ne vplivata na stopnjo občutka smisla.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: smisel, kriza smisla, logoterapija, zasvojenost, magistrske naloge
Objavljeno: 04.08.2020; Ogledov: 1893; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (974,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Mladi in kriza smisla življenja
Darja Kalamar, 2015

Opis: Vprašanje o smislu življenja je še posebej prisotno med mladimi, saj gre za življenjsko obdobje, ko sprejemajo najpomembnejše življenjske odločitve. Pod težo pomembnih življenjskih vprašanj in dodatno obremenitvijo morebitnih napačnih življenjskih odločitev se lahko pojavi občutek nesmiselnosti življenja. Ta pojav Viktor E. Frankl imenuje bivanjski vakuum ali eksistencialna kriza. Pri tem ne gre za neko bolezensko stanje, temveč je to lahko nek simptom oziroma pokazatelj, da je v življenju posameznika nekaj narobe. Bivanjski vakuum lahko vodi tudi do razvoja noogenih nevroz. V nalogi predstavimo teoretične osnove in rezultate raziskave, v kolikšni meri imajo mladi v Sloveniji osmišljeno svoje življenje. Pri izvedbi raziskave smo se zgledovali po nekaterih znanih raziskavah o bivanjskem vakuumu in uporabili Purpose in life oz. PIL-test, ki smo mu dodali nekaj lastnih vprašanj. Ugotovili smo, da so različne težave pri iskanju zaposlitve in različne oblike socialne izključenosti dejavniki, ki povečajo verjetnost pojavitve bivanjskega vakuuma pri mladih med 20. in 30. letom starosti v Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: smisel življenja, kriza, bivanjski vakuum, mladi, logoterapija, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1144; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

3.
Smisel življenja v očeh starostnikov, živečih v domovih za stare ljudi
Šejla Gazibara, 2018

Opis: Problem, ki smo ga raziskovali v doktorski disertaciji, je pojav videnja starosti kot življenjskega obdobja, v katerem življenje izgubi smisel. Namen raziskave je bil prek pričevanja starostnikov, živečih v domovih za stare ljudi, ugotoviti, kako uspešni so stari ljudje pri odkrivanju smisla v starosti. Raziskava je bila usmerjena v odkrivanje zmožnosti starih ljudi za odkrivanje smisla v posameznem trenutku, trpljenju, krivdi in smrti, ki so značilni za življenjsko obdobje starosti. Zaradi ozke usmerjenosti v smisel življenja v starosti smo za teoretično izhodišče, poleg ugotovitev predhodnih raziskav, uporabili tudi logoteorijo, ki se usmerja v človekovo iskanje smisla. V raziskavi so bile uporabljene kvalitativna metoda sekundarne analize podatkov, kvantitativna metoda anketnega raziskovanja in kvalitativna metoda poglobljenih intervjujev. Naša glavna ugotovitev je bila, da stari ljudje v domovih življenje v starosti v veliki meri doživljajo kot smiselno, starost pa je enako ali celo bolj izpolnjena s smislom v primerjavi s preteklimi življenjskimi obdobji. Smisel v starosti se nanaša in išče večinoma skozi doživljajske vrednote oziroma prek doživljanja narave, kulture in umetnosti ter v veliki meri tudi skozi ljubezen do sočloveka. Starost je življenjsko obdobje, ki je na svojevrsten način prežeto s smislom, v veliki meri ravno zaradi neizogibnega trpljenja. Stari ljudje v veliki večini uspešno odkrivajo smisel v življenjskem obdobju starosti ter so v veliki večini tudi srečni in zadovoljni s svojim življenjem. Svoje življenje v prihodnosti vidijo kot smiselno, o prihodnosti pa večinoma ne razmišljajo. Stari ljudje se ne bojijo smrti in jo v veliki večini sprejemajo kot sestavni del in končno dejanje življenja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: smisel življenja, smisel starosti, smisel trpljenja, strah pred smrtjo, smisel smrti, zdravstvena nega, doktorske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 945; Prenosov: 75
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Medsebojni odnosi v organizaciji in osmišljenost dela
Petra Šeme, 2020

Opis: Medsebojni odnosi v organizaciji so zelo pomemben dejavnik kako posameznik dojema svoje delo, koliko se pri delu angažira, ter ga osmisli. Zaradi slabih odnosov na delovnem mestu, se lahko pojavi občutek nesmiselnosti dela posameznika, kar pomembno vpliva na produktivnost delavca. Pri tem ne gre za edini dejavnik, pač pa za enega od pomembnih dejavnikov, predvsem pa je tesno povezan z motivacijo posameznika. Še naprej, osmišljenost dela posameznika pomembno vpliva tudi na dojemanje smisla življenja. Človek namreč dobršen del svojega življenja preživi na delovnem mestu in s tem postanejo odnosi na delovnem mestu pomemben dejavnik, ki znatno vpliva na njegovo življenje. S tem namenom smo v raziskavi uporabili Purpose in life oz. PIL-test, ki smo mu dodali lastna vprašanja, vezana na odnose na delovnem mestu. Ugotovili smo, da posameznik, ki je v konfliktnih odnosih v organizaciji, pogosto ne prevzema odgovornosti za nastalo situacijo. Ugotovili smo tudi, da odnosi na delovnem mestu pomembno vplivajo na osmišljenost dela posameznika, in sicer boljši kot so odnosi na delovnem mestu, lažje posameznik osmisli svoje delo ter bolj je motiviran za opravljanje delovnih nalog. To pa pozitivno vpliva tako na posameznikovo dojemanje smisla dela in življenja, kot tudi na delovno uspešnost in predstavlja večji doprinos k organizaciji v kateri opravlja delo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osmišljenost dela, odnosi na delovnem mestu, motivacija, smisel življenja, logoterapija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 636; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

5.
Kako posamezne duhovne prakse vplivajo na notranji dialog in na pomembne človekove odločitve
Sebastjan Strašnik, 2022

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili različne duhovne prakse, njihovo zgodovino nastanka in njihove povezave z notranjim dialogom, zavestjo in kako lahko te vplivajo na pomembne človekove odločitve. Opisali smo konstrukt jaza in psihološke triade in to povezali z nastankom notranjega dialoga. Dotaknili smo se enega izmed glavnih problemov človeka 21. stoletja, in sicer pomanjkanja smisla ter življenjske usmeritve in tega, kako lahko meditacija pomaga pri zastavljanju ciljev, osredotočanju na prioritete in izboljšanju učinkovitosti. Dodali smo še nekaj izbranih strokovnih člankov, ki se nanašajo na ugotovitve znanstvenih raziskovalcev o tem, kako naj bi sama meditacija vplivala na povezave v možganih in tudi kateri so zdravilni učinki njenega rednega izvajanja, ki se sčasoma pokažejo na meditantu. Postavili smo pet hipotez, ki so nam pomagale oblikovati kvalitativni vprašalnik, s katerim smo (1) preko družbenih omrežij pridobili naključne respondente ne glede na spol, izobrazbo, starost in status in (2) preko klasičnega telefonskega klica pozvali nekaj javno dostopnih in priznanih društev, katerih glavno poslanstvo je organizacija določenih duhovnih praks, da bi pripomogle k bolj verodostojni raziskavi. Zbrani podatki so nam pokazali, da se sodelujoči meditanti in nemeditanti med seboj statistično značilno ne razlikujejo v razmišljanju o pomembnih življenjskih vprašanjih, zato meditacija ne more biti tisti ključni dejavnik, ki vpliva na stopnjo refleksivnosti, stopnjo zadovoljstva, osebno rast posameznika. Skozi analizo odgovorov in kombinacijo faktorjev smo nato prišli do različnih interpretacij in sklenili, da meditacija pozitivno vpliva na notranji dialog posameznika in posledično na njegove odločitve, razlike v razmišljanju in vedenju večinoma v primeru, ko se nekdo z njo ukvarja vrsto let in redno vsak dan. Vrsta duhovne prakse, za katero pa se posameznik odloči, da jo bo uvajal v svoje življenje, pa je v veliki meri odvisna tudi od samega spola.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zavedanje, notranji dialog, stopnja refleksivnosti, meditacijske tehnike, smisel življenja, pomembna življenjska vprašanja, osebna rast, diplomske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 476; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh