Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza individualnih in strukturalnih dejavnikov pri sobivanju mladih (družin) in staršev
Tjaša Klavora, 2017

Opis: Gospodarske, socialne, kulturne, politične, strukturne in demografske spremembe bistveno vplivajo na tradicionalno družino ter na družbene, strukturne in medgeneracijske odnose. Navedeno se kaže tudi v čedalje bolj aktualnem problemu skupnega gospodinjstva oziroma podaljšanega sobivanja mladih družin in staršev. Problem je zato vse pogosteje tematiziran, tako na politični kot raziskovalni ravni. Kdaj bo prišlo do odselitve ter v kakšno stanovanje in življenjsko ureditev bo ta vodila, je odvisno od mnogih osebnih in družbenih okoliščin. Ti dejavniki so po eni strani individualni in segajo na mikroraven, kjer so ključnega pomena posameznikove želje, izbire in viri; po drugi strani so dejavniki strukturalni in na makroravni določajo množico priložnosti in ovir, s katerimi se posamezniki soočajo pri svojih izbirah v nekem okolju. Strukturni dejavniki so značilnosti okolja in pojasnjujejo, zakaj posamezniki v isti družbi sledijo podobnim vzorcem odhoda od doma in zakaj se ti vzorci med državami razlikujejo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sobivanje, mlade družine, demografske spremembe, odselitev, samostojnost, odraslost
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 1666; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

2.
Stanovanjska problematika mladih z vidika srednje aktivne generacije
Manca Štefe, 2017

Opis: Podaljšano sobivanje mladih in njihovih staršev je aktualna tema, ki je v zadnjih letih pogosto obravnavana oz. raziskovana na več področjih. Tudi Slovenija po empiričnih podatkih glede podaljšanega sobivanja staršev in otrok (oz. mladih odraslih) sodi v sam vrh evropskih držav, saj slednji pozno vzpostavijo lastno in samostojno gospodinjstvo in zapustijo dom staršev. Na tradicionalno družino in medgeneracijsko sodelovanje vplivajo različni dejavniki %gospodarski, družbeni, demografski, kulturni, politični idr., zato gre tudi razloge za vse aktualnejši problem podaljšanega sobivanja mladih odraslih in njihovih staršev iskati tako v individualnih (npr. poklicni, zaposlitveni in dohodkovni položaj posameznika, partnerstvo in starševstvo, spol in osebne izbire)kot tudi strukturnih dejavnikih (npr. režim blaginje, delovanje trga dela, razpoložljivost stanovanj in kulturni vzorci družb). Za uspešen prehod mladih v odraslost pa so pomembni tudi regulativni ukrepi države (stanovanjski programi, subvencije ipd.).Pričujoče delo tako obravnava in proučuje fenomen podaljšanega sobivanja mladih odraslih in njihovih staršev. Izpostavljeni so trendi družinskega življenja v Sloveniji, navedeni dejavniki za podaljšano sobivanje in analizirane pravne podlage, pomembne za obravnavo stanovanjske problematike mladih. Rezultati in analiza anketnega vprašalnika pa dajo vpogled v odnose, stališča in mnenja, ki jih ima srednja aktivna generacija (40-61 let) do nepremičninske problematike mladih oz. do reševanja stanovanjskega problema mladih, med drugim njihov pogled na stanovanjsko problematiko mladih ter pomembnost različnih dejavnikov, ki vplivajo na podaljšano sobivanje (razvitost nepremičninskega trga, slaba dostopnost kreditov za nakup stanovanj, razmere na trgu dela, slaba stanovanjska politika oz. državna pomoč, pomanjkanje neprofitnih stanovanj idr.).
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladi odrasli, podaljšano sobivanje, stanovanjska problematika, srednja aktivna generacija, stanovanjska politika
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2470; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

3.
Alternativne oblike bivanja za starejše in pravne podlage za njihovo implementacijo v Sloveniji
Natalija Sovič Jelenko, 2020

Opis: Osrednja tema magistrskega dela je predstaviti nekatere oblike bivanja starejših, ki so v tujini že razvite, v Sloveniji pa se pojavljajo šele v zadnjem obdobju, ter njihovo implementacijo v Sloveniji v povezavi s sprejetimi strategijami in pravnimi podlagami. Za Slovenijo je značilno pomanjkanje raznovrstnih nastanitev za bivanje starejših. V preteklosti je bil poudarek predvsem na institucionalnih oblikah na eni strani in na drugi strani na vlogi neformalnih oskrbovalcev in družine kot osnovne celice, ki je dolžna poskrbeti za ostarele svojce. Zaradi trenda staranja družbe in spremenjenega načina življenja je potrebno prilagoditi zakonodajne okvire in tudi spremeniti miselnost starejše in srednje generacije. S poudarkom na medgeneracijskem sodelovanju pa ustrezno vključiti mlajšo generacijo. To smo ugotavljali z analizo sprejetih strategij in zakonodaje, analizo raziskav, ki so jo s področja obravnavane teme izvedle različne inštitucije in posamezniki, ter z intervjuji posameznikov, ki so vpeti v uvajanje oz. izvajanje pilotskih projektov in nudenje pomoči starejšim. Namen in cilj tega magistrskega dela je preučiti, kakšen je odnos do dóma in ekonomsko-socialni položaj starejših prebivalcev v Sloveniji v povezavi z možnimi % alternativnimi oblikami bivanja za starejše, kakšne oblike že obstajajo in kako so starejši seznanjeni s tem. Glede ugotovitev podajamo predloge, da se za večjo prepoznavnost o možnih oblikah bivanja in že uveljavljenih pomočeh starejšim v večji meri vključijo občine, krajevne skupnosti, lokalna društva in organizacije, kot npr. organizacije rdečega križa, društva upokojencev, skratka tudi tisti, ki jih starejši poznajo in jim zaupajo. Več bi se morali uporabljati tiskani mediji, v katerih bi bile celovito in jasno predstavljene različne informacije in kontaktni podatki posameznih ustanov in izvajalcev pomoči ter primeri dobrih praks.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: staranje prebivalstva, medgeneracijsko sožitje, dolgotrajna oskrba, bivanjska skupnost, sobivanje, stanovanjske zadruge
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 713; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

4.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh