Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pripravljenost stanovalcev na prilagoditev bivalnega okolja konceptu zadostnosti : magistrsko delo
Nataša Grum, 2025, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Pripravljenost stanovalcev na prilagoditev bivalnega okolja konceptu zadostnosti preučuje trajnostne bivalne prakse in pripravljenost prebivalcev Slovenije na prilagoditev svojih bivalnih prostorov v skladu s konceptom zadostnosti. Ta koncept temelji na prostovoljnih spremembah življenjskega sloga, ki zmanjšujejo porabo virov in okoljski odtis, hkrati pa zagotavljajo ustrezno kakovost življenja znotraj omejitev planeta. V delu so opredeljeni ključni izzivi 21. stoletja, vključno s podnebnimi spremembami, naraščajočo urbanizacijo, staranjem prebivalstva in rastočimi emisijami toplogrednih plinov. Predstavljeni so alternativni pristopi v stanovanjski politiki in prakse, kot so mini hiške, mikro stanovanja, skupnostno sobivanje, samooskrbne ekološke vasi ter pozitivne energetske soseske. Ti modeli naslavljajo pereče težave, kot so naraščajoče povpraševanje po stanovanjskih površinah, pritiski na naravne vire in potreba po zmanjšanju emisij. Empirični del raziskave temelji na kvantitativni metodi anketnega vprašalnika, s katerim smo želeli ugotoviti stopnjo ozaveščenosti prebivalcev o trajnostnih oblikah bivanja, pripravljenost na zmanjšanje bivalne površine ter prilagoditev življenjskega sloga in motivacijske dejavnike in ovire za sprejetje koncepta zadostnosti. Raziskava ugotavlja, da so anketiranci zmerno ozaveščeni o trajnostnih praksah, vendar nizko motivirani za spremembe v smeri zmanjšanja svojih bivalnih površin. Ovire vključujejo predvsem ustaljene navade, navezanost na lastništvo nepremičnin ter pomanjkanje finančnih spodbud. Delo zaključujemo z oblikovanjem priporočil za izboljšanje trajnostne stanovanjske politike, vključno s povečanim ozaveščanjem, finančnimi spodbudami in promocijo novih trajnostnih bivalnih modelov. Predstavlja temelj za prihodnje raziskave in strategije, namenjene zmanjšanju okoljskega odtisa stanovanjskega sektorja ter doseganju podnebnih ciljev.
Ključne besede: koncept zadostnosti, življenjski slog, okoljski odtis, podnebne spremembe, demografske spremembe, mini hiške, mikro stanovanja, sobivanje, samooskrbne ekološke vasi, pozitivne energetske soseske
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 97; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

2.
3.
4.
Alternativne oblike bivanja za starejše in pravne podlage za njihovo implementacijo v Sloveniji : magistrsko delo
Natalija Sovič Jelenko, 2020, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema magistrskega dela je predstaviti nekatere oblike bivanja starejših, ki so v tujini že razvite, v Sloveniji pa se pojavljajo šele v zadnjem obdobju, ter njihovo implementacijo v Sloveniji v povezavi s sprejetimi strategijami in pravnimi podlagami. Za Slovenijo je značilno pomanjkanje raznovrstnih nastanitev za bivanje starejših. V preteklosti je bil poudarek predvsem na institucionalnih oblikah na eni strani in na drugi strani na vlogi neformalnih oskrbovalcev in družine kot osnovne celice, ki je dolžna poskrbeti za ostarele svojce. Zaradi trenda staranja družbe in spremenjenega načina življenja je potrebno prilagoditi zakonodajne okvire in tudi spremeniti miselnost starejše in srednje generacije. S poudarkom na medgeneracijskem sodelovanju pa ustrezno vključiti mlajšo generacijo. To smo ugotavljali z analizo sprejetih strategij in zakonodaje, analizo raziskav, ki so jo s področja obravnavane teme izvedle različne inštitucije in posamezniki, ter z intervjuji posameznikov, ki so vpeti v uvajanje oz. izvajanje pilotskih projektov in nudenje pomoči starejšim. Namen in cilj tega magistrskega dela je preučiti, kakšen je odnos do dóma in ekonomsko-socialni položaj starejših prebivalcev v Sloveniji v povezavi z možnimi % alternativnimi oblikami bivanja za starejše, kakšne oblike že obstajajo in kako so starejši seznanjeni s tem. Glede ugotovitev podajamo predloge, da se za večjo prepoznavnost o možnih oblikah bivanja in že uveljavljenih pomočeh starejšim v večji meri vključijo občine, krajevne skupnosti, lokalna društva in organizacije, kot npr. organizacije rdečega križa, društva upokojencev, skratka tudi tisti, ki jih starejši poznajo in jim zaupajo. Več bi se morali uporabljati tiskani mediji, v katerih bi bile celovito in jasno predstavljene različne informacije in kontaktni podatki posameznih ustanov in izvajalcev pomoči ter primeri dobrih praks.
Ključne besede: staranje prebivalstva, medgeneracijsko sožitje, dolgotrajna oskrba, bivanjska skupnost, sobivanje, stanovanjske zadruge
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 2751; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

5.
Stanovanjska problematika mladih z vidika srednje aktivne generacije : magistrsko delo
Manca Štefe, 2017, magistrsko delo

Opis: Podaljšano sobivanje mladih in njihovih staršev je aktualna tema, ki je v zadnjih letih pogosto obravnavana oz. raziskovana na več področjih. Tudi Slovenija po empiričnih podatkih glede podaljšanega sobivanja staršev in otrok (oz. mladih odraslih) sodi v sam vrh evropskih držav, saj slednji pozno vzpostavijo lastno in samostojno gospodinjstvo in zapustijo dom staršev. Na tradicionalno družino in medgeneracijsko sodelovanje vplivajo različni dejavniki %gospodarski, družbeni, demografski, kulturni, politični idr., zato gre tudi razloge za vse aktualnejši problem podaljšanega sobivanja mladih odraslih in njihovih staršev iskati tako v individualnih (npr. poklicni, zaposlitveni in dohodkovni položaj posameznika, partnerstvo in starševstvo, spol in osebne izbire)kot tudi strukturnih dejavnikih (npr. režim blaginje, delovanje trga dela, razpoložljivost stanovanj in kulturni vzorci družb). Za uspešen prehod mladih v odraslost pa so pomembni tudi regulativni ukrepi države (stanovanjski programi, subvencije ipd.).Pričujoče delo tako obravnava in proučuje fenomen podaljšanega sobivanja mladih odraslih in njihovih staršev. Izpostavljeni so trendi družinskega življenja v Sloveniji, navedeni dejavniki za podaljšano sobivanje in analizirane pravne podlage, pomembne za obravnavo stanovanjske problematike mladih. Rezultati in analiza anketnega vprašalnika pa dajo vpogled v odnose, stališča in mnenja, ki jih ima srednja aktivna generacija (40-61 let) do nepremičninske problematike mladih oz. do reševanja stanovanjskega problema mladih, med drugim njihov pogled na stanovanjsko problematiko mladih ter pomembnost različnih dejavnikov, ki vplivajo na podaljšano sobivanje (razvitost nepremičninskega trga, slaba dostopnost kreditov za nakup stanovanj, razmere na trgu dela, slaba stanovanjska politika oz. državna pomoč, pomanjkanje neprofitnih stanovanj idr.).
Ključne besede: mladi odrasli, podaljšano sobivanje, stanovanjska problematika, srednja aktivna generacija, stanovanjska politika
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2018; Ogledov: 5862; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

6.
Analiza individualnih in strukturalnih dejavnikov pri sobivanju mladih (družin) in staršev : magistrsko delo
Tjaša Klavora, 2017, magistrsko delo

Opis: Gospodarske, socialne, kulturne, politične, strukturne in demografske spremembe bistveno vplivajo na tradicionalno družino ter na družbene, strukturne in medgeneracijske odnose. Navedeno se kaže tudi v čedalje bolj aktualnem problemu skupnega gospodinjstva oziroma podaljšanega sobivanja mladih družin in staršev. Problem je zato vse pogosteje tematiziran, tako na politični kot raziskovalni ravni. Kdaj bo prišlo do odselitve ter v kakšno stanovanje in življenjsko ureditev bo ta vodila, je odvisno od mnogih osebnih in družbenih okoliščin. Ti dejavniki so po eni strani individualni in segajo na mikroraven, kjer so ključnega pomena posameznikove želje, izbire in viri; po drugi strani so dejavniki strukturalni in na makroravni določajo množico priložnosti in ovir, s katerimi se posamezniki soočajo pri svojih izbirah v nekem okolju. Strukturni dejavniki so značilnosti okolja in pojasnjujejo, zakaj posamezniki v isti družbi sledijo podobnim vzorcem odhoda od doma in zakaj se ti vzorci med državami razlikujejo.
Ključne besede: sobivanje, mlade družine, demografske spremembe, odselitev, samostojnost, odraslost
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 3336; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh