1. Vloga socialnega gerontologa pri ozaveščanju o pomenu gibanja starejših : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaLeunora Zogaj, 2026, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje vlogo socialnega gerontologa pri spodbujanju telesne aktivnosti med starejšimi odraslimi. Staranje je naravni proces, ki vključuje različne biološke, psihološke in socialne spremembe, pri čemer je telesna aktivnost ena od ključnih dejavnosti za ohranjanje zdravja in kakovosti življenja starejših odraslih. Z namenom raziskati vlogo socialnega gerontologa pri spodbujanju gibanja v socialno varstvenem zavodu nas je zanimalo katere so najbolj izpostavljene značilnosti vloge socialnega gerontologa pri ozaveščanju o pomenu gibanja stanovalcev v domu starejših odraslih ter katere pristope in tehnike lahko uporabi socialni gerontolog za motiviranje. Empirični del raziskave je temeljil na 30-dnevnem opazovanju dela socialne gerontologinje v socialno varstvenem zavodu. Rezultati so pokazali, da socialni gerontolog igra osrednjo vlogo pri motiviranju starejših odraslih k telesni aktivnosti prek uporabe pozitivne komunikacije, prilagajanja vadbenih programov posameznikom in organizacije različnih skupinskih dejavnosti. Pomembna ugotovitev je tudi, da prilagajanje aktivnosti zdravstvenem stanju posameznikov bistveno prispeva k večji vključenosti stanovalcev. Socialna gerontologinja je uporabljala individualizirane pristope, prilagajala gibanje fizičnim zmožnostim in spodbujala socialne interakcije med stanovalci, kar je pozitivno vplivalo na njihovo splošno počutje in zadovoljstvo.
Ključne besede: zdravje, gibanje, aktivnost, gerontologija, socialna gerontologija
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2026; Ogledov: 384; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (2,07 MB) |
2. Uporaba metod in pristopov alternativne medicine med starejšimi odraslimi v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaKarina Vidovič, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo metod in pristopov alternativne medicine med starejšimi odraslimi v Sloveniji. Alternativna medicina postaja vse bolj priljubljena kot dopolnilo k tradicionalnim zdravstvenim storitvam, zlasti med starejšimi odraslimi, ki se pogosto soočajo s kroničnimi boleznimi in iskanjem celostnih pristopov k izboljšanju kakovosti življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako pogosto starejši odrasli uporabljajo alternativno medicino, katere vrste so med njimi najbolj priljubljene ter kateri dejavniki vplivajo na njihovo odločitev za uporabo tovrstnih metod. Diplomska raziskava temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Podatke za empirično raziskavo smo zbirali z anketiranjem starejših odraslih v Sloveniji. V raziskavi je sodeloval 101 starejši odrasli. Anketiranje je potekalo od decembra 2024 do januarja 2025 na ulicah Mestne občine Ptuj, v okoliških vaseh in v Domu upokojencev Ptuj. Podatke smo analizirali z izbranimi metodami deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati raziskave so pokazali, da starejši odrasli pogosto uporabljajo alternativno medicino, zlasti zeliščne pripravke in masažne terapije. Ugotovljeno je bilo tudi, da so ženske pogostejše uporabnice alternativnih metod. Izkazalo se je tudi, da so vse razlike v pogostosti uporabe različnih pristopov alternativne medicine med starejšimi odraslimi glede na spol, starost, izobrazbo in njihov dohodek statistično značilne. Povezanost med pogostostjo uporabe različnih pristopov alternativne medicine in zadovoljstvom z lastnim zdravstvenim stanjem starejših odraslih pa se ni pokazala kot statistično pomembna. Raziskava ponuja vpogled v razširjenost in percepcijo alternativne medicine med starejšimi odraslimi v Sloveniji, kar je lahko osnova za nadaljnje raziskave in za oblikovanje inovativnih zdravstvenih storitev in programov, prilagojenih njihovim potrebam, motivom, željam in pričakovanjem.
Ključne besede: alternativna medicina, starejši odrasli, socialna gerontologija, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 29.09.2025; Ogledov: 1198; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,41 MB) |
3. Vloga socialnega gerontologa v dolgotrajni oskrbi : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologijaSandra Arh, 2024, magistrsko delo Opis: Staranje prebivalstva se v zadnjem času povečuje in to nadaljevanje lahko pričakujemo tudi v naslednjem stoletju. V svetu se je veda gerontologija začela razvijati že v začetku 20. stoletja, v Sloveniji pa je ta termin prišel v uporabo šele 60 let kasneje. Znotraj te vede se je izoblikovalo več poddisciplin, med katere spada socialna gerontologija, ki proučuje proces staranja in išče načine za izboljšanje staranja. V ZDA in Nemčiji imajo že leta razvite različne gerontološke izobraževalne programe, in sicer po koncu izobraževanja gerontologi s svojimi kompetencami zasedajo različna področja dela, saj se zavedajo, da so nepogrešljiv kader na vseh področjih, ki zadevajo naraščajoče starejše prebivalstvo. V Sloveniji imamo eno fakulteto, ki izobražuje socialne gerontologe, prav tako je pomembna vloga socialne gerontologije izpostavljena v Zakonu o dolgotrajni oskrbi. V empiričnem delu so v raziskavo vključeni intervjuji z vodilnimi v organizacijah, kot so domovi za starejše občane, centri za socialno delo, oskrba na domu, splošne bolnišnice in tudi izobraženi socialni gerontologi, ki so zaposleni v socialnem varstvu. Ugotovljeno je bilo, da imamo pripravljen kompetenten kader, ki je izobražen za delo s starejšimi odraslimi in lahko opravlja izredno velik nabor del in nalog. Prav tako je bilo ugotovljeno, da se potrebe po kompetencah, ki naj bi jih imel socialni gerontolog, razlikujejo med različnimi organizacijami. Pridobljeni podatki v raziskovalni nalogi jasno izkazujejo potrebe po implementiranju socialnih gerontologov v delovne procese, prav tako jasno prikazujejo, v katero smer se naj fakulteta, ki edina izobražuje socialne gerontologe, usmeri pri razvijanju študijskega programa Socialne gerontologije.
Ključne besede: socialna gerontologija, socialni gerontolog, Zakon o dolgotrajni oskrbi, delovno mesto, kompetence
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2025; Ogledov: 2112; Prenosov: 42
Celotno besedilo (3,42 MB) |
