Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Postopek odmere pokojnine na podlagi mednarodnega prava : magistrsko delo
Barbara Burić, 2022, magistrsko delo

Opis: Socialno zavarovanje predstavlja enega izmed temeljnih področij vsake socialne države, ki posamezniku daje določeno mero socialne varnosti v različnih življenjskih obdobjih. Prost pretok delovne sile med državami simbolizira svoboščino današnjega časa. Za njegovo učinkovito izvedbo pa se morajo države med seboj povezovati, da posamezniku zagotovijo te pravice tudi na mednarodni ravni. Tema socialnega zavarovanja je pomembna, tako z vidika znanstvenega kot praktičnega pomena za vsakega posameznika, ko se z njo sreča. Magistrsko delo predstavlja prispevek, ki je lahko vsem, predvsem pa zaposlenim izven svoje domovine, v pomoč pri razumevanju in urejanju svojih pravic iz pokojninskega zavarovanja. V svojem delu z uporabo zgodovinske, analitične, deskriptivne, primerjalne in teoretične metode pregledno in strnjeno ugotavljam vplive mednarodnega povezovanja na primeru odmere starostne pokojnine. Po uvodnem delu sledi zgodovinski pregled socialnega zavarovanja na nacionalni in mednarodni ravni. V drugem sklopu se posvečam veljavni slovenski zakonodaji z vidika osnovnih pravic iz obveznega zavarovanja. V osrednjem delu obravnavam meddržavna povezovanja sistemov, bodisi na podlagi dvostranskih povezovanj kot tudi na najširši način, ki ga predstavlja uredbena ureditev koordinacije sistemov socialne varnosti v z vidika odmero pokojnine. V raziskovalnem delu je na podlagi primerov predstavljena odmera starostne pokojnine po slovenski pokojninski zakonodaji v vseh svojih vidikih ne glede na to, ali gre za dobo, dopolnjeno v Sloveniji, državi članici EU in EGS, državi pogodbenici ali tretji državi. Nazadnje v zaključku zajemam najpomembnejše ugotovitve raziskave.
Ključne besede: socialna varnost, starostna pokojnina, pokojninska doba, dvostranski sporazumi, koordinacijske uredbe, Evropska unija, socialne pravice
Objavljeno v ReVIS: 26.01.2023; Ogledov: 844; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (790,96 KB)

2.
Ekonomske in socialne pravice v slovenski ustavnosodni praksi : diplomsko delo
Zala Koren, 2018, diplomsko delo

Opis: Ekonomske in socialne pravice so pravice pozitivnega statusa. Zato zahtevajo aktivno dejavnost na področju zagotavljanja in uresničevanja pravic in tudi njihovega varstva. Ekonomske pravice zagotavljajo posamezniku pravico do lastnine, pravico do dedovanja in pravico do proste izbire zaposlitve. Gre za zagotavljanje premoženjske varnosti in svobode. Socialne pravice pa naj bi zagotavljale vsaj možnosti za preživetje, še raje pa dostojno življenje vsakega posameznika. Socialne pravice ščitijo predvsem tiste najbolj ranljive skupine prebivalstva (invalidi, brezposelni). Ekonomske in socialne pravice so varovane na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni. Kljub široki ureditvi pa še vedno prihaja do kršitev ekonomskih in socialnih pravic. Pri njihovem varstvu ima izjemno pomembno vlogo Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki odloča o ustavnosti zakonov in drugih predpisov, ki urejajo pravice, in ščiti posameznike, ko pride do kršitve njihovih pravic. S tem nastaja sodna praksa, v kateri sodišče dodatno razlaga Ustavo, oblikuje načela, zapolnjuje pravne praznine itd. Cilj naloge je prikazati ureditev, varstvo in vsebino ekonomskih in socialnih pravic skozi ustavnosodno prakso Slovenije. Za doseganje ciljev je uporabljena deskriptivna metoda, s pomočjo katere je opisan teoretični del naloge. Uporabljena je tudi raziskovalna metoda s poudarkom na preučevanju ustavnosodne prakse.
Ključne besede: socialne pravice, ekonomske pravice, socialna država, sodna praksa, človekove pravice, ustavno pravo
Objavljeno v ReVIS: 03.04.2019; Ogledov: 9962; Prenosov: 504
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

3.
4.
Vloga sindikatov v socialnem dialogu : magistrsko delo
Anita Brovč, 2017, magistrsko delo

Opis: Sindikati imajo kot eden izmed partnerjev v socialnem dialogu pomembno vlogo. Čeprav se je skozi zgodovino njihov položaj spreminjal,je delovanje sindikatov bolj zadostilo vrednotam javnosti kot pa politično delovanje države. Vsak socialni partner, tudi sindikati, se mora na poti k ciljem odpovedati določenim zahtevam in se prilagoditi z upoštevanjem potreb po neklasičnih delovnih razmerjih ter omejenosti sredstev za zagotavljanje socialnih pravic za skupno dobro vseh državljanov in državljank. Upoštevati se mora enakopravnost vseh socialnih partnerjev ter delovati z medsebojnim zaupanjem in spoštovanjem.Prav enakopravnost pa je vprašljiva, kar se je pokazalo predvsem v času krize. Delodajalci in vlada so bili takrat manj popustljivi, pogajalska moč sindikatov pa manjša. Posledično je zaradi nezaupanja upadlo tudi članstvo v sindikatih, saj naj nebi sledili potrebam sodobnega časa. Negotovost pri zagotavljanju socialnih pravic in različne oblike prekarnega dela vplivajo na zmanjšano zaposlenost mladih, ki se tudi včlanijo v sindikate večinoma le takrat, ko se jim zdi, da je status njihove zaposlitve dokaj stabilen, redkeje pa v primeru zaposlitve za določen delovni čas.Drugače pa so sindikati upoštevani v času gospodarske rasti in zaposlenosti državljanov. Takrat so dejansko upoštevani kot enakovreden socialni partner, v pogajanjih so uspešnejši in močnejši. Upadanje članstva v sindikatih je resen problem tudi v drugih evropskih državah, ne samo v Sloveniji.
Ključne besede: sindikati, socialni partnerji, socialni dialogi, socialne pravice, enakopravnost, članstvo
Objavljeno v ReVIS: 24.07.2018; Ogledov: 2886; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

5.
6.
7.
Zaščita ekonomskih in socialnih pravic v Evropi : magistrsko delo
Samo Virtič, 2012, magistrsko delo

Opis: Evropa, ki je iznašla socialno varnost, ima danes težave z definiranjem svojega novega socialnega modela. Poleg tega so socialni sistemi danes obremenjeni z brezposelnostjo, predvsem mladih, medtem, ko se prebivalstvo stara in rodnost zmanjšuje. Pomanjkanje sredstev za zagotavljanje uravnotežene socialne politike poglablja ekonomske in socialne razlike. Država mora v skladu s svojimi zmožnostmi zagotavljati ustrezen življenjski standard, v katerem bo imela materialna neenakost stransko vlogo. Pomembno je, da se z vsemi aktivnostmi države in njenih institucij ohranja socialna država, na kateri je Evropa gradila zadnjih sto let. Treba je zagotoviti vzdržen razvoj, ki temelji na socialni pravičnosti. V obdobju velikih političnih, ekonomskih in socialnih sprememb so spori neizogibni. Pomembno je zagotoviti, da se sprti strani sporazumeta tako, da bosta lahko dalje sobivali. To je naloga evropskih institucij na področju promocije in zaščite ekonomskih in socialnih pravic.
Ključne besede: ekonomske pravice, socialne pravice, socialna varnost, Evropska socialna listina, državna blaginja, Odbor za socialne pravice, kolektivne pritožbe, aktivna vloga države
Objavljeno v ReVIS: 21.09.2017; Ogledov: 4028; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (811,43 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh