1. Vpliv socialnih spretnosti in temeljne pismenosti na življenjsko uspešnost odraslih RomovRahela Hojnik Kelenc, 2023, ni določena Opis: Pričujočo doktorsko disertacijo lahko uvrstimo v širše sociološko polje, saj proučuje pojmovanje življenjske uspešnosti pripadnikov romske skupnosti v Prekmurju in v Medžimurski županiji ter vpliv temeljne pismenosti in socialnih spretnosti na slednje. Teoretično se naslanja na sociološke koncepte in teoretična spoznanja Pierra Bourdieua, ki so aplicirani na družbene značilnosti romske skupnosti. Kultura ima v okviru razrednega sistema vlogo reproduciranja in proizvodnje družbenih razlik, kar se v sodobnosti jasno odraža tudi v romskih skupnostih, ki sicer postajajo vedno bolj integrirane v širšo družbeno skupnost, vendar posledično bolj dovzetne za vedno večji vpliv zunanjih dejavnikov na tradicionalne življenjske vzorce. To pa se odraža tudi v vedno večji družbeni stratifikaciji nekoč močno enotnih romskih skupin in načinu življenja v romskih naseljih.
Stopnja temeljne pismenosti in razvitost socialnih spretnosti pa tudi generacijske razlike v razmišljanju so začele vplivati na pojmovanje življenjske uspešnosti pri odraslih Romih. Medtem ko so starejši Romi v mnogih pogledih še vedno pod močnim vplivom tradicionalnih norm in vrednot, mlajše generacije, katerih stopnja temeljne pismenosti je zaradi postopnega dviga izobrazbene ravni na višji ravni, odprto sprejemajo norme in vrednote legitimne kulture, slednje pa jim s pomočjo razvitih socialnih spretnosti omogoča tudi kopičenje večjih količin premostitvenega socialnega kapitala, kar jim olajša vključevanje v življenje širše družbene skupnosti.
S pomočjo raziskave, ki je bila opravljena, smo ugotovili, da se romske skupnosti, ki sobivajo z nami, počasi spreminjajo, kar se odraža tudi v pojmovanju življenjske uspešnosti Romov različnih generacij, obenem pa ugotovili, da do manjših, a očitnih razlik prihaja tudi med Romi, ki bivajo v dveh sosednjih državah. Na tak način dokazujemo, da je vsaka romska skupina svoja entiteta in da le-teh, če želimo doseči vidne rezultate pri njihovem socialnem opolnomočenju, na smemo obravnavati enako. Primarni namen dela je namreč prispevati k razumevanju vpliva temeljne pismenosti in socialnih spretnosti na pojmovanje življenjske uspešnosti odraslih Romov ter identifikacija nadaljnjih možnosti za izboljšanje njihovega položaja v družbi. Ključne besede: romska skupnost, habitus, kulturni kapital, temeljna pismenosti, socialne spretnosti, socialni kapital, življenjska uspešnost Objavljeno v ReVIS: 28.10.2023; Ogledov: 1475; Prenosov: 73
Celotno besedilo (5,99 MB) |
2. Vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakostEva Murko, 2023, ni določena Opis: V magistrski nalogi obravnavamo vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost. V uvodu opredelimo termine, kot sta medijska pismenost in družbena neenakost. Sledi podrobnejši pregled medijske pismenosti in medijskih veščin. Ker je družbena neenakost kompleksno področje, sledi podrobnejša razčlenitev družbene neenakosti na ekonomski kapital, kulturni kapital in socialni kapital po Bourdieuju. V nadaljevanju sledi poglavje, ki poskuša s pomočjo literature prikazati povezavo in možen vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost. Teoretičnemu delu sledi empirični del, kjer na podlagi pridobljenih rezultatov s pomočjo anketnega vprašalnika preverjamo in primerjamo našo obravnavano tematiko. Empirični del temelji na preverjanju uvodoma postavljenih hipotez, ki so podprte tako s statističnimi podatki kot tudi ugotovitvami, pridobljenimi s pomočjo rezultatov anketnega vprašalnika. S pomočjo statističnih testov, narejenih s programom PSPP, smo preverili tudi vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost. Na koncu sledita pregled pomembnejših ugotovitev raziskovalne naloge in zaključek, v katerem je izraženo tudi lastno mnenje o omenjeni tematiki.
Rezultati magistrske naloge kažejo na to, da obstaja vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost, vendar je prostora za raziskovanje še veliko. Ugotovitve danih rezultatov so namreč pokazale, da medijska pismenost vpliva na ekonomski in socialni kapital posameznika, ne pa tudi na kulturni kapital. Ključne besede: medijska pismenost, družbena neenakost, socialni kapital, ekonomski kapital, kulturni kapital, veščine Objavljeno v ReVIS: 27.09.2023; Ogledov: 1118; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,54 MB) |
3. Ali dober ESS projekt lahko dvigne socialni in kulturni kapital Romov v Sloveniji? : diplomska naloga visokošolskega univerzitenega [!] študijskega programa prve stopnjeSandi Horvat, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se nanaša na vprašanje v kolikšni meri, če sploh, lahko dobro zastavljen
projekt Evropskega socialnega sklada (ESS) za Rome dvigne njihov socialni in kulturni
kapital z izvajanjem različnih aktivnosti (predvsem učne pomoči) za romske otroke in
mladino.
Stereotipno razmišljanje o Romih v Sloveniji je takšno, da so Romi neizobražena skupnost in
po večini brezposelni. Zaradi tovrstnega razmišljanja tudi domneva, da bi naj romski učenci v
šoli imeli veliko težav z osvajanjem učne snovi. Ne glede na stereotipe je romska kultura zelo
razširjena in znana, tako v Sloveniji, kakor po svetu.
Podrobneje sem raziskal do sedaj edina tovrstna projekta na področju izobraževanja za Rome
v Sloveniji in sicer projekt romskih pomočnikov (UVRVI I.) in Dvig socialnega in kulturnega
kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti. V kolikšni meri v tako velikih
projektih sodelujejo romske organizacije? Kako v takem primeru sestaviti tim ljudi (Romov)
in finančni načrt organizacije za uspešno izvajanje ključne aktivnosti – učno pomoč učencem
Romom?
Na to temo v Sloveniji še ni bilo veliko napisanega, o uspešnosti rezultatov pa lahko govorimo
samo, če tovrstni projekti potekajo vsaj nekaj let. V Sloveniji sta dosedanja ESS projekta za
Rome na področju izobraževanja bila v večinski meri zastavljena kot izvajanje učne pomoči
romskim učencem. Izvajale pa so se tudi aktivnosti za mladino in starše za bolj uspešnejše
vključevanje v otrokov izobraževalni proces in samo družbo. Opravil sem tudi terensko delo
intervjujev s starši romskih otrok, ki so bili nekaj let vključeni v učno pomoč v omenjenih
projektih in s starši, ki svojih otrok niso vključili v aktivnosti omenjenih projektov. Na podlagi
analize intervjujev bomo dobili odgovor na vprašanje ali so tovrstne aktivnosti res ključnega
pomena pri dvigu otrokovega učnega uspeha in posledično boljše izobrazbe ter zaposlitve. Ključne besede: Romi, ESS projekti, učna pomoč, učni uspeh, socialni kapital Romov, kulturni kapital Romov Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 2005; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,41 MB) |
4. Sociokulturne razsežnosti prenosa znanja v okviru akademskega podjetništva : doktorska disertacijaUroš Gojkovič, 2017, doktorska disertacija Opis: Akademskega podjetništva ni mogoče natančno ukalupiti, saj je pojav močno odvisen
od družbenega oziroma kulturnega konteksta. Kljub temu pa je gotovo, da omenjeni
koncept predstavlja vez med akademsko sfero in zunanjim okoljem, v okviru katere se
prepletata tržni vidik, torej logika dobička, ter sama želja po prenosu znanja in ustvarjanju
nove vrednosti, ki ni nujno le ekonomska.
V različnih družbah postaja koncept akademskega podjetništva v povezavi z
gospodarstvom in državo osrednje težišče teorije in prakse inovacij. Univerze so tako v
preteklih desetletjih postale pomemben vir za nastanek visokotehnoloških podjetij,
predvsem malih in srednje velikih, ki so najbolj ustrezna za proučevanje akademskega
podjetništva, saj so razvila specifične karakteristike organizacijske kulture in prenosa
znanja. Tovrstne karakteristike so se razvile predvsem na podlagi socialnega kapitala, ki ga
lahko opredelimo kot ogrodje vozlišč, ki sestojijo iz posameznikov in organizacij ter
povezav, na katere pomembno vplivajo norme, želje in odnos posameznikov oziroma
organizacij (Adam et al. 2014).
Pričujoča doktorska disertacija ugotavlja, ali je proces izmenjave znanja pogojen z
upravljanjem pretoka informacij preko omrežij in povezav, ki so bogate s socialnim
kapitalom, ki obenem tudi vpliva na izoblikovanje vzorcev organizacijske kulture podjetij.
Tovrstni vzorci organizacijske kulture podjetjem omogočajo večjo sposobnost prenosa
znanja iz akademske sfere v gospodarsko sfero (komercializacija znanja). Iz tega izhaja, da
specifični vzorci organizacijske kulture podjetij omogočajo večjo inovacijsko sposobnost
in konkurenčno prednost le-teh, saj predpostavljamo, da podjetja, kjer vzorci
organizacijske kulture temeljijo na socialnem kapitalu, več sodelujejo z JRO in univerzami
ter drugimi podjetji doma in v tujini, s tem pa pridobivajo ključno konkurenčno prednost.
Namreč, kot je rekel Schumpeter (1939), vsaka inovacija oziroma ustvarjanje novih
kombinacij znanja za podjetje pomeni večjo konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi
podjetji, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo.
Ključne besede: akademsko podjetništvo, organizacijska kultura, prenos znanja, socialni kapital, visokotehnološka podjetja, inovativnost, disertacije Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1512; Prenosov: 102
Celotno besedilo (3,21 MB) |
5. Vpliv socialnega kapitala na regionalno inovacijsko zmogljivost : doktorska disertacijaMaja Gojkovič, 2016, doktorska disertacija Opis: Sodobne študije, ki proučujejo razvojno, pa tudi ekonomsko učinkovitost različnih
sistemov in okolij, kot so regije, ob diskusiji, kaj določa razvojno uspešnost, razvijajo tudi
smernice za podporna okolja ter metodologije za identifikacijo in spodbujanje človeškega
kapitala, intelektualnega kapitala, socialnega kapitala in drugih dejavnikov. Socialni
kapital je pri tem velikokrat obravnavan samostojno ter predstavlja posebno obliko
družbene moči znotraj proučevanja sociokulturnih dejavnikov razvojne uspešnosti in
dejavnikov spodbujanja konkurenčnosti.
Pričujoča doktorska disertacija pojem socialnega kapitala postavlja v okvir regionalne
inovacijske zmogljivosti, pri tem ugotavlja umeščenost, vrednost in pomen socialnega
kapitala za doseganje inovativnega preboja na eni strani ter na drugi strani ponuja
strukturirano obravnavo elementov in komponent pojma inovacijske zmogljivosti v
regionalnem kontekstu.
Identifikacija pojmov s statistično zadostno, preverljivo determinanto socialnega kapitala
in determinanto inovacijske zmogljivosti z razvojem novih metodologij oziroma
reinterpretacijo obstoječih, je ključni in najbolj kompleksni del naloge. Ob ugotovitvi
smiselnosti povezovanja in vzročno-posledične korelacije določilnic obeh pojmov je
mogoče tudi ugotavljanje pogojenosti inovacijske zmogljivosti s koncentracijo socialnega
kapitala v izbrani regiji. Tako doktorska disertacija preizkusi pozitivni in negativni vpliv
povezovalne, premostitvene in združevalne oblike socialnega kapitala na segmente
inovacijske zmogljivosti, kot so prenos in dostopnost tihega znanja, povezovanje
gospodarstva z akademsko sfero, pretok in ustvarjanje delovnih mest ter absorpcijsko
zmogljivost in odprtost relevantnih deležnikov, kar sicer velja za kreativna, učeča se
okolja.
Skozi temeljit teoretični premislek ter kombinacijo kvantitativne in kvalitativne analize na
nacionalni ravni in ravni slovenskih kohezijskih regij smo v pričujoči doktorski disertaciji
podali argumente o nedvomni povezanosti ravni socialnega kapitala z inovacijsko
zmogljivostjo nekega območja.
Doktorska disertacija ob povezovanju pojmov socialnega kapitala in regionalne
inovacijske zmogljivosti ponuja tudi kritični premislek o celovitem modelu in indikatorjih
razvojne uspešnosti ter ponudi tudi smernice za aplikativni razvojni model kot skupek
dolgoročno usmerjenih in ustrezno raziskovalno-analitično podprtih nacionalnih strategij,
iz njih izhajajočega interdisciplinarnega, medresorskega oblikovanja mrežnih organizacij
in povezav, pri čemer se dotakne tudi vprašanja nujnosti in pomembnosti obstoja
podpornih institucij. Inovativni preboj je skupek več dejavnikov, katerih optimalnega
prepletanja in delovanja zagotovo ne moremo doseči zgolj s strukturiranjem formalnih
upravljavskih in administrativnih okvirjev, niti ne zgolj z osredotočenostjo na socialni
kapital – ta mora nastajati, se krepiti in uporabljati ob drugih pogojih in dejavnikih. Ključne besede: socialni kapital, inovacije, regije, inovacijske zmogljivosti, inovacijsko okolje, razvojni modeli, disertacije Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1545; Prenosov: 52
Celotno besedilo (2,99 MB) |
6. Socialni kapital kot dejavnik uspešnosti turističnih asociacij v Sloveniji : doktorska disertacijaCvetko Križan, 2012, doktorska disertacija Opis: Podjetniške asociacije v turizmu predstavljajo stičišče mnogih deležnikov, ki imajo različen
vpliv na razvoj dejavnosti. Le uspešne asociacije lahko postanejo pomemben dejavnik pri
doseganju zastavljenih ciljev, tako turističnega gospodarstva kot posameznih organizacij –
članic asociacij. Podjetja se združujejo v asociacije z izraženim poslovnim interesom in
namenom doseganja koristi.
Vsekakor so odnosi med deležniki, ki sodelujejo ključnega pomena pri doseganju zastavljenih
ciljev. V odnosih se ustvarja socialni kapital, ki omogoča, da akterji sodelujejo ter izmenjujejo
znanje in izkušnje v skupno korist. Glede na neenotno definicijo socialnega kapitala ter na
specifičnost delovanja asociacije smo upoštevali vse morebitne predpostavke in dileme, ki se
pojavljajo tako pri definiciji, kot pri merjenju socialnega kapitala.
Skladno s splošno definicijo velja, da je organizacija uspešna, v kolikor je dosegla zastavljene
cilje. Vendar doseženi ali delno doseženi cilji niso dovolj, da lahko organizacijo opredelimo
kot uspešno. Potrebno je tudi, da asociacija kot gospodarska organizacija stabilno posluje, da
so člani zadovoljni z delovanjem ter da obstoja interes nečlanov postati člani.
V pričujoči disertaciji smo na podlagi utemeljenih ugotovitev dokazali, da je za uspešnost
specifične organizacije, kar asociacija dejansko je, socialni kapital ključnega pomena.
Preučevali smo asociacije na področju turizma v Sloveniji, ki združujejo gospodarske
organizacije z izraženim poslovnim interesom. Na podlagi podatkov, pridobljenih s
poglobljenimi pol strukturiranimi intervjuji, opravljenimi s kvalificiranimi respondenti
izbranih asociacij ter na podlagi kvalitativne, kvantitativne in primerjalne analize smo
odgovorili na vprašanje, ali socialni kapital vpliva na uspešnost asociacij ter katere so tiste
dimenzije socialnega kapitala, ki imajo odločilen vpliv ter jih je zato potrebno razvijati z
namenom povečanje uspešnosti.
Nismo pa se omejili samo na socialni kapital kot vzrok neuspešnosti, poiskali smo tudi ostale
vzroke neuspešnosti ter ugotovili vpliv socialnega kapitala in njegovih dimenzij na te vzroke
neuspešnosti. Ugotavljali pa smo tudi, kako uspešnost vpliva na socialni kapital asociacije. Ključne besede: socialni kapital, uspešnost, asociacija, turizem, analiza z matičnim pristopom, analiza mehkih množic Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1880; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,84 MB) |
7. Socialni kapital in romi : magistrsko deloVlasta Starc, 2011, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi se avtorica ukvarja z (ne)prisotnostjo socialnega kapitala v romskem
naselju Hudeje. Išče odgovore na vprašanje - ali je socialni kapital (odnosi, mreže,
povezovanja) katalizator, ki v romsko naselje »spravlja« tudi človeški in kulturni kapital?
Poleg tega želi ugotoviti, kateri dejavniki socialnega kapitala ovirajo romsko populacijo iz
naselja Hudeje, da bi tudi sami prispevali svoj delež v socialni in kulturni kapital.
Avtorica z raziskavo ugotavlja, da je v naselju Hudeje prisotnost socialnega in kulturnega
kapitala nizka, tako na ravni posameznika kot romske skupnosti. Nadalje ugotavlja, da bodo
Romi iz naselja Hudeje morali sami stopiti skupaj, se povezati in med seboj sodelovati, če
bodo želeli postati družbeno vključeni. Tako avtorica potrdi raziskovalno vprašanje, da je
socialni kapital tisti, ki predpostavlja znanje uporabno za življenje in je ključni akter
vključevanja Romov v družbeno življenje.
Kot rešitev avtorica nakaže ustanovitev romske skupnosti v naselju, ki bo imela svoje naloge
in obveznosti do članov in skupnosti. Pomen skupnosti se izraža v druženju, reševanju
skupnih problemov, prilaganju in medsebojni pomoči. Posameznik in skupnost bosta tako
pridobivala pomembne informacije, si ustvarila odnos in si širila socialno mrežo, vse to pa
predstavlja socialni kapital Romov iz naselja Hudeje. Ključne besede: kapital, socialni kapital, kulturni kapital, populacija, civili, romi, romska skupnost Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 2601; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,43 MB) |
8. Zaupanje in sistem referenc v spletni skupnosti Couchsurfing : magistrska nalogaUršula Batistuta, 2014, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi bo naše raziskovalno področje spletna skupnost Couchsurfing. Gre za
sodoben pojav, socialno omrežje, katerega glavni namen je izkušnja v živo (offline raven)
povezovanje članov v resničnem življenju ter s tem širjenje kultur in medosebnega
spoštovanja. V okviru tega se pojavi vprašanje medosebnega zaupanja, ki je predpogoj
samega povezovanja, predvsem pa povezovanja v živo. Omejili se bomo predvsem na
informacije, ki so bistvene za oblikovanje zaupanja. Pri tem bomo ugotavljali, kako različne
informacije povečajo zaupanje in katere so tiste informacije, ki so ključnega pomena. V
okviru naloge bo izveden krajši anketni vprašalnik, s katerim bomo skušali odgovoriti na
raziskovalno vprašanje ter s tem priti do ugotovitev, ki bi lahko podale smernice v
zapisovanju informacij v skupnosti Couchsurfing. Ključne besede: spletna skupnost Couchsurfing, socialno omrežje, medkulturno komuniciranje, socialni kapital, informacije, referenca Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1680; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,64 MB) |
9. Pomen socialnega kapitala v podjetništvu : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeMaja Bašelj, 2016, magistrsko delo Opis: Socialni kapital je koncept, ki poudarja pomen socialnih stikov med in v skupinah. Koncept
socialnega kapitala prav tako poudarja, da socialna omrežja vodijo do povečane
produktivnosti posameznikov, skupin in organizacij. To so izsledki širše opredelitve, da lahko
posameznik razume pomen socialnega kapitala. Pa vendar, zakaj je danes to tako
pomembno? Ob današnjem razvoju sociologije in psihologije v ospredje prihaja človek.
Njegove sposobnosti, znanja in pripravljenost njihove delitve med sodelavce ter zagotavljanja
ustreznega transferja/prenosa v podjetju. Seveda je za uspešen prenos znanj treba ustvariti
takšno okolje, ki to dovoljuje. Podjetnik je oseba, ki mora ustvariti takšno okolje, kjer se
razvijajo in oblikujejo sestavine socialnega kapitala, ki pozitivno vplivajo na uspešnost
organizacije. Treba je preučiti pojem podjetništva, poznati podjetnika, ki organizacijo vodi, in
seveda poznati dejavnike uspešnosti in vključiti socialni kapital v celotno sfero. Socialni
kapital je gospodarska ideja, ki vključuje povezave med posamezniki in gospodarskimi
subjekti, ki so ekonomsko zelo dragocene. Odnosi vodijo v stanje, da vsak čuti odgovornost in
dolžnost, vključujejo pa tudi socialne mreže, ki vplivajo na stopnjo zaupanja in medsebojne
pomoči. To je glavna tema magistrskega dela, kamor poleg teoretičnega dela spada tudi
raziskava, v kateri smo ugotavljali pomen socialnega kapitala. Izsledki raziskave nam kažejo
pomen socialnega kapitala in njegove učinke na uspešnost podjetja. Poleg poznavanja
pomena vključenosti in implementacije socialnega kapitala v podjetje pa je treba poznati tudi
načine, kako ga okrepiti. Ključne besede: podjetništvo, socialni kapital, merjenje, vplivi, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 1458; Prenosov: 76
Celotno besedilo (2,12 MB) |
10. Vpliv mobilnika kot socialnega medija na mladostnike : magistrska nalogaJasmina Kolander, 2012, magistrsko delo Opis: V zadnjih dveh desetletjih, ko smo priča velikemu razvoju mobilne in internetne oziroma
tehnologije na sploh, je vseobsegajoča tehnologija skupaj s svojimi uporabniki postala
pomembno področje raziskovanja. Tehnologija se je popolnoma vpletla v naše vsakdanje
življenje, kot najbolj dovzetni zanjo pa veljajo mladostniki in zato so v magistrski nalogi tudi
predmet raziskovanja. Razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije nam je v precejšnji
meri spremenil življenje, saj si življenja brez mobilnika in računalnika sploh ne znamo več
predstavljati. Krog prijateljev smo si včasih širili v izobraževalnih ustanovah in na dvorišču,
danes pa je iskanje prijateljev popolnoma drugačno, hitrejše, lažje, saj so nas preplavila
socialna omrežja, ki nam omogočajo iskanje prijateljev, izmenjavo mnenj, slik, idr..
Magistrska naloga je razdeljena v dva dela, teoretični in empirični del. V teoretičnem oziroma
prvem delu naloge smo predstavili ključne pojme in življenje mladostnikov v koraku z novimi
komunikacijskimi tehnologijami. V empričnem delu naloge smo izvedli kvantitativno
raziskavo s pomočjo internetnega vprašalnika, objavljenega na profilih omrežja Facebook. Na
tem omrežju smo poiskali naše respondente, ki so odgovorili na anketni vprašalnik na podlagi
katerega smo odgovorili na naše glavno raziskovalno vprašanje: »Ali se uporabniki mobilnika
za namen socialnih omrežij razlikujejo od drugih uporabnikov socialnih omrežij, tistih, ki do
socialnih omrežij dostopajo samo preko računalnika?«. Z analizo pridobljenih podatkov smo
odgovorili na raziskovalno vprašanje in ugotovili, da mobilnemu delu skupine respondentov
mobilnik predstavlja pomembnejši statusni simbol, prav tako jim socialno omrežje Facebook
predstavlja bolj pomembno družabno okolje, kot tistim iz internetne skupine. Ključne besede: mladostniki, mobilna tehnologija, internet, socialni kapital, socialna omrežja, Facebook Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 2908; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,64 MB) |