Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladi, razvoj mladih, človeški kapital, socialni kapital, znanje, delo
Objavljeno: 15.01.2021; Ogledov: 370; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,49 MB)

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialni kapital, inoviranje, turizem, mreženje, sodelovanje, turistične strukture, aktanti, turistični proizvodi, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 137; Prenosov: 0
Celotno besedilo (4,11 MB)

Opis: Socialni kapital je koncept, ki poudarja pomen socialnih stikov med in v skupinah. Koncept socialnega kapitala prav tako poudarja, da socialna omrežja vodijo do povečane produktivnosti posameznikov, skupin in organizacij. To so izsledki širše opredelitve, da lahko posameznik razume pomen socialnega kapitala. Pa vendar, zakaj je danes to tako pomembno? Ob današnjem razvoju sociologije in psihologije v ospredje prihaja človek. Njegove sposobnosti, znanja in pripravljenost njihove delitve med sodelavce ter zagotavljanja ustreznega transferja/prenosa v podjetju. Seveda je za uspešen prenos znanj treba ustvariti takšno okolje, ki to dovoljuje. Podjetnik je oseba, ki mora ustvariti takšno okolje, kjer se razvijajo in oblikujejo sestavine socialnega kapitala, ki pozitivno vplivajo na uspešnost organizacije. Treba je preučiti pojem podjetništva, poznati podjetnika, ki organizacijo vodi, in seveda poznati dejavnike uspešnosti in vključiti socialni kapital v celotno sfero. Socialni kapital je gospodarska ideja, ki vključuje povezave med posamezniki in gospodarskimi subjekti, ki so ekonomsko zelo dragocene. Odnosi vodijo v stanje, da vsak čuti odgovornost in dolžnost, vključujejo pa tudi socialne mreže, ki vplivajo na stopnjo zaupanja in medsebojne pomoči. To je glavna tema magistrskega dela, kamor poleg teoretičnega dela spada tudi raziskava, v kateri smo ugotavljali pomen socialnega kapitala. Izsledki raziskave nam kažejo pomen socialnega kapitala in njegove učinke na uspešnost podjetja. Poleg poznavanja pomena vključenosti in implementacije socialnega kapitala v podjetje pa je treba poznati tudi načine, kako ga okrepiti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: podjetništvo, socialni kapital, merjenje, vplivi, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 125; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,12 MB)

Opis: V magistrski nalogi se avtorica ukvarja z (ne)prisotnostjo socialnega kapitala v romskem naselju Hudeje. Išče odgovore na vprašanje - ali je socialni kapital (odnosi, mreže, povezovanja) katalizator, ki v romsko naselje »spravlja« tudi človeški in kulturni kapital? Poleg tega želi ugotoviti, kateri dejavniki socialnega kapitala ovirajo romsko populacijo iz naselja Hudeje, da bi tudi sami prispevali svoj delež v socialni in kulturni kapital. Avtorica z raziskavo ugotavlja, da je v naselju Hudeje prisotnost socialnega in kulturnega kapitala nizka, tako na ravni posameznika kot romske skupnosti. Nadalje ugotavlja, da bodo Romi iz naselja Hudeje morali sami stopiti skupaj, se povezati in med seboj sodelovati, če bodo želeli postati družbeno vključeni. Tako avtorica potrdi raziskovalno vprašanje, da je socialni kapital tisti, ki predpostavlja znanje uporabno za življenje in je ključni akter vključevanja Romov v družbeno življenje. Kot rešitev avtorica nakaže ustanovitev romske skupnosti v naselju, ki bo imela svoje naloge in obveznosti do članov in skupnosti. Pomen skupnosti se izraža v druženju, reševanju skupnih problemov, prilaganju in medsebojni pomoči. Posameznik in skupnost bosta tako pridobivala pomembne informacije, si ustvarila odnos in si širila socialno mrežo, vse to pa predstavlja socialni kapital Romov iz naselja Hudeje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kapital, socialni kapital, kulturni kapital, populacija, civili, romi, romska skupnost
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 172; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,43 MB)

Opis: Sodobne študije, ki proučujejo razvojno, pa tudi ekonomsko učinkovitost različnih sistemov in okolij, kot so regije, ob diskusiji, kaj določa razvojno uspešnost, razvijajo tudi smernice za podporna okolja ter metodologije za identifikacijo in spodbujanje človeškega kapitala, intelektualnega kapitala, socialnega kapitala in drugih dejavnikov. Socialni kapital je pri tem velikokrat obravnavan samostojno ter predstavlja posebno obliko družbene moči znotraj proučevanja sociokulturnih dejavnikov razvojne uspešnosti in dejavnikov spodbujanja konkurenčnosti. Pričujoča doktorska disertacija pojem socialnega kapitala postavlja v okvir regionalne inovacijske zmogljivosti, pri tem ugotavlja umeščenost, vrednost in pomen socialnega kapitala za doseganje inovativnega preboja na eni strani ter na drugi strani ponuja strukturirano obravnavo elementov in komponent pojma inovacijske zmogljivosti v regionalnem kontekstu. Identifikacija pojmov s statistično zadostno, preverljivo determinanto socialnega kapitala in determinanto inovacijske zmogljivosti z razvojem novih metodologij oziroma reinterpretacijo obstoječih, je ključni in najbolj kompleksni del naloge. Ob ugotovitvi smiselnosti povezovanja in vzročno-posledične korelacije določilnic obeh pojmov je mogoče tudi ugotavljanje pogojenosti inovacijske zmogljivosti s koncentracijo socialnega kapitala v izbrani regiji. Tako doktorska disertacija preizkusi pozitivni in negativni vpliv povezovalne, premostitvene in združevalne oblike socialnega kapitala na segmente inovacijske zmogljivosti, kot so prenos in dostopnost tihega znanja, povezovanje gospodarstva z akademsko sfero, pretok in ustvarjanje delovnih mest ter absorpcijsko zmogljivost in odprtost relevantnih deležnikov, kar sicer velja za kreativna, učeča se okolja. Skozi temeljit teoretični premislek ter kombinacijo kvantitativne in kvalitativne analize na nacionalni ravni in ravni slovenskih kohezijskih regij smo v pričujoči doktorski disertaciji podali argumente o nedvomni povezanosti ravni socialnega kapitala z inovacijsko zmogljivostjo nekega območja. Doktorska disertacija ob povezovanju pojmov socialnega kapitala in regionalne inovacijske zmogljivosti ponuja tudi kritični premislek o celovitem modelu in indikatorjih razvojne uspešnosti ter ponudi tudi smernice za aplikativni razvojni model kot skupek dolgoročno usmerjenih in ustrezno raziskovalno-analitično podprtih nacionalnih strategij, iz njih izhajajočega interdisciplinarnega, medresorskega oblikovanja mrežnih organizacij in povezav, pri čemer se dotakne tudi vprašanja nujnosti in pomembnosti obstoja podpornih institucij. Inovativni preboj je skupek več dejavnikov, katerih optimalnega prepletanja in delovanja zagotovo ne moremo doseči zgolj s strukturiranjem formalnih upravljavskih in administrativnih okvirjev, niti ne zgolj z osredotočenostjo na socialni kapital – ta mora nastajati, se krepiti in uporabljati ob drugih pogojih in dejavnikih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialni kapital, inovacije, regije, inovacijske zmogljivosti, inovacijsko okolje, razvojni modeli, disertacije
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 114; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,99 MB)