Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Vpliv človeškega in socialnega kapitala na zaposljivost mladih
Andreja Plešivčnik, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladi, razvoj mladih, človeški kapital, socialni kapital, znanje, delo
Objavljeno: 15.01.2021; Ogledov: 370; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

3.
Socialni kapital v organizacijah
Martina Kocuvan, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: management, znanje, kapital, socialni kapital
Objavljeno: 20.01.2021; Ogledov: 397; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (467,72 KB)

4.
5.
Vpliv mobilnika kot socialnega medija na mladostnike
Jasmina Kolander, 2012

Opis: V zadnjih dveh desetletjih, ko smo priča velikemu razvoju mobilne in internetne oziroma tehnologije na sploh, je vseobsegajoča tehnologija skupaj s svojimi uporabniki postala pomembno področje raziskovanja. Tehnologija se je popolnoma vpletla v naše vsakdanje življenje, kot najbolj dovzetni zanjo pa veljajo mladostniki in zato so v magistrski nalogi tudi predmet raziskovanja. Razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije nam je v precejšnji meri spremenil življenje, saj si življenja brez mobilnika in računalnika sploh ne znamo več predstavljati. Krog prijateljev smo si včasih širili v izobraževalnih ustanovah in na dvorišču, danes pa je iskanje prijateljev popolnoma drugačno, hitrejše, lažje, saj so nas preplavila socialna omrežja, ki nam omogočajo iskanje prijateljev, izmenjavo mnenj, slik, idr.. Magistrska naloga je razdeljena v dva dela, teoretični in empirični del. V teoretičnem oziroma prvem delu naloge smo predstavili ključne pojme in življenje mladostnikov v koraku z novimi komunikacijskimi tehnologijami. V empričnem delu naloge smo izvedli kvantitativno raziskavo s pomočjo internetnega vprašalnika, objavljenega na profilih omrežja Facebook. Na tem omrežju smo poiskali naše respondente, ki so odgovorili na anketni vprašalnik na podlagi katerega smo odgovorili na naše glavno raziskovalno vprašanje: »Ali se uporabniki mobilnika za namen socialnih omrežij razlikujejo od drugih uporabnikov socialnih omrežij, tistih, ki do socialnih omrežij dostopajo samo preko računalnika?«. Z analizo pridobljenih podatkov smo odgovorili na raziskovalno vprašanje in ugotovili, da mobilnemu delu skupine respondentov mobilnik predstavlja pomembnejši statusni simbol, prav tako jim socialno omrežje Facebook predstavlja bolj pomembno družabno okolje, kot tistim iz internetne skupine.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladostniki, mobilna tehnologija, internet, socialni kapital, socialna omrežja, Facebook
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 153; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

6.
Pomen socialnega kapitala v podjetništvu
Maja Bašelj, 2016

Opis: Socialni kapital je koncept, ki poudarja pomen socialnih stikov med in v skupinah. Koncept socialnega kapitala prav tako poudarja, da socialna omrežja vodijo do povečane produktivnosti posameznikov, skupin in organizacij. To so izsledki širše opredelitve, da lahko posameznik razume pomen socialnega kapitala. Pa vendar, zakaj je danes to tako pomembno? Ob današnjem razvoju sociologije in psihologije v ospredje prihaja človek. Njegove sposobnosti, znanja in pripravljenost njihove delitve med sodelavce ter zagotavljanja ustreznega transferja/prenosa v podjetju. Seveda je za uspešen prenos znanj treba ustvariti takšno okolje, ki to dovoljuje. Podjetnik je oseba, ki mora ustvariti takšno okolje, kjer se razvijajo in oblikujejo sestavine socialnega kapitala, ki pozitivno vplivajo na uspešnost organizacije. Treba je preučiti pojem podjetništva, poznati podjetnika, ki organizacijo vodi, in seveda poznati dejavnike uspešnosti in vključiti socialni kapital v celotno sfero. Socialni kapital je gospodarska ideja, ki vključuje povezave med posamezniki in gospodarskimi subjekti, ki so ekonomsko zelo dragocene. Odnosi vodijo v stanje, da vsak čuti odgovornost in dolžnost, vključujejo pa tudi socialne mreže, ki vplivajo na stopnjo zaupanja in medsebojne pomoči. To je glavna tema magistrskega dela, kamor poleg teoretičnega dela spada tudi raziskava, v kateri smo ugotavljali pomen socialnega kapitala. Izsledki raziskave nam kažejo pomen socialnega kapitala in njegove učinke na uspešnost podjetja. Poleg poznavanja pomena vključenosti in implementacije socialnega kapitala v podjetje pa je treba poznati tudi načine, kako ga okrepiti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: podjetništvo, socialni kapital, merjenje, vplivi, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 125; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

7.
Zaupanje in sistem referenc v spletni skupnosti Couchsurfing
Uršula Batistuta, 2014

Opis: V magistrski nalogi bo naše raziskovalno področje spletna skupnost Couchsurfing. Gre za sodoben pojav, socialno omrežje, katerega glavni namen je izkušnja v živo (offline raven) povezovanje članov v resničnem življenju ter s tem širjenje kultur in medosebnega spoštovanja. V okviru tega se pojavi vprašanje medosebnega zaupanja, ki je predpogoj samega povezovanja, predvsem pa povezovanja v živo. Omejili se bomo predvsem na informacije, ki so bistvene za oblikovanje zaupanja. Pri tem bomo ugotavljali, kako različne informacije povečajo zaupanje in katere so tiste informacije, ki so ključnega pomena. V okviru naloge bo izveden krajši anketni vprašalnik, s katerim bomo skušali odgovoriti na raziskovalno vprašanje ter s tem priti do ugotovitev, ki bi lahko podale smernice v zapisovanju informacij v skupnosti Couchsurfing.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: spletna skupnost Couchsurfing, socialno omrežje, medkulturno komuniciranje, socialni kapital, informacije, referenca
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 130; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

8.
Socialni kapital in romi
Vlasta Starc, 2011

Opis: V magistrski nalogi se avtorica ukvarja z (ne)prisotnostjo socialnega kapitala v romskem naselju Hudeje. Išče odgovore na vprašanje - ali je socialni kapital (odnosi, mreže, povezovanja) katalizator, ki v romsko naselje »spravlja« tudi človeški in kulturni kapital? Poleg tega želi ugotoviti, kateri dejavniki socialnega kapitala ovirajo romsko populacijo iz naselja Hudeje, da bi tudi sami prispevali svoj delež v socialni in kulturni kapital. Avtorica z raziskavo ugotavlja, da je v naselju Hudeje prisotnost socialnega in kulturnega kapitala nizka, tako na ravni posameznika kot romske skupnosti. Nadalje ugotavlja, da bodo Romi iz naselja Hudeje morali sami stopiti skupaj, se povezati in med seboj sodelovati, če bodo želeli postati družbeno vključeni. Tako avtorica potrdi raziskovalno vprašanje, da je socialni kapital tisti, ki predpostavlja znanje uporabno za življenje in je ključni akter vključevanja Romov v družbeno življenje. Kot rešitev avtorica nakaže ustanovitev romske skupnosti v naselju, ki bo imela svoje naloge in obveznosti do članov in skupnosti. Pomen skupnosti se izraža v druženju, reševanju skupnih problemov, prilaganju in medsebojni pomoči. Posameznik in skupnost bosta tako pridobivala pomembne informacije, si ustvarila odnos in si širila socialno mrežo, vse to pa predstavlja socialni kapital Romov iz naselja Hudeje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kapital, socialni kapital, kulturni kapital, populacija, civili, romi, romska skupnost
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 172; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

9.
Socialni kapital kot dejavnik uspešnosti turističnih asociacij v Sloveniji
Cvetko Križan, 2012

Opis: Podjetniške asociacije v turizmu predstavljajo stičišče mnogih deležnikov, ki imajo različen vpliv na razvoj dejavnosti. Le uspešne asociacije lahko postanejo pomemben dejavnik pri doseganju zastavljenih ciljev, tako turističnega gospodarstva kot posameznih organizacij – članic asociacij. Podjetja se združujejo v asociacije z izraženim poslovnim interesom in namenom doseganja koristi. Vsekakor so odnosi med deležniki, ki sodelujejo ključnega pomena pri doseganju zastavljenih ciljev. V odnosih se ustvarja socialni kapital, ki omogoča, da akterji sodelujejo ter izmenjujejo znanje in izkušnje v skupno korist. Glede na neenotno definicijo socialnega kapitala ter na specifičnost delovanja asociacije smo upoštevali vse morebitne predpostavke in dileme, ki se pojavljajo tako pri definiciji, kot pri merjenju socialnega kapitala. Skladno s splošno definicijo velja, da je organizacija uspešna, v kolikor je dosegla zastavljene cilje. Vendar doseženi ali delno doseženi cilji niso dovolj, da lahko organizacijo opredelimo kot uspešno. Potrebno je tudi, da asociacija kot gospodarska organizacija stabilno posluje, da so člani zadovoljni z delovanjem ter da obstoja interes nečlanov postati člani. V pričujoči disertaciji smo na podlagi utemeljenih ugotovitev dokazali, da je za uspešnost specifične organizacije, kar asociacija dejansko je, socialni kapital ključnega pomena. Preučevali smo asociacije na področju turizma v Sloveniji, ki združujejo gospodarske organizacije z izraženim poslovnim interesom. Na podlagi podatkov, pridobljenih s poglobljenimi pol strukturiranimi intervjuji, opravljenimi s kvalificiranimi respondenti izbranih asociacij ter na podlagi kvalitativne, kvantitativne in primerjalne analize smo odgovorili na vprašanje, ali socialni kapital vpliva na uspešnost asociacij ter katere so tiste dimenzije socialnega kapitala, ki imajo odločilen vpliv ter jih je zato potrebno razvijati z namenom povečanje uspešnosti. Nismo pa se omejili samo na socialni kapital kot vzrok neuspešnosti, poiskali smo tudi ostale vzroke neuspešnosti ter ugotovili vpliv socialnega kapitala in njegovih dimenzij na te vzroke neuspešnosti. Ugotavljali pa smo tudi, kako uspešnost vpliva na socialni kapital asociacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialni kapital, uspešnost, asociacija, turizem, analiza z matičnim pristopom, analiza mehkih množic
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 145; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

10.
Vpliv socialnega kapitala na regionalno inovacijsko zmogljivost
Maja Gojkovič, 2016

Opis: Sodobne študije, ki proučujejo razvojno, pa tudi ekonomsko učinkovitost različnih sistemov in okolij, kot so regije, ob diskusiji, kaj določa razvojno uspešnost, razvijajo tudi smernice za podporna okolja ter metodologije za identifikacijo in spodbujanje človeškega kapitala, intelektualnega kapitala, socialnega kapitala in drugih dejavnikov. Socialni kapital je pri tem velikokrat obravnavan samostojno ter predstavlja posebno obliko družbene moči znotraj proučevanja sociokulturnih dejavnikov razvojne uspešnosti in dejavnikov spodbujanja konkurenčnosti. Pričujoča doktorska disertacija pojem socialnega kapitala postavlja v okvir regionalne inovacijske zmogljivosti, pri tem ugotavlja umeščenost, vrednost in pomen socialnega kapitala za doseganje inovativnega preboja na eni strani ter na drugi strani ponuja strukturirano obravnavo elementov in komponent pojma inovacijske zmogljivosti v regionalnem kontekstu. Identifikacija pojmov s statistično zadostno, preverljivo determinanto socialnega kapitala in determinanto inovacijske zmogljivosti z razvojem novih metodologij oziroma reinterpretacijo obstoječih, je ključni in najbolj kompleksni del naloge. Ob ugotovitvi smiselnosti povezovanja in vzročno-posledične korelacije določilnic obeh pojmov je mogoče tudi ugotavljanje pogojenosti inovacijske zmogljivosti s koncentracijo socialnega kapitala v izbrani regiji. Tako doktorska disertacija preizkusi pozitivni in negativni vpliv povezovalne, premostitvene in združevalne oblike socialnega kapitala na segmente inovacijske zmogljivosti, kot so prenos in dostopnost tihega znanja, povezovanje gospodarstva z akademsko sfero, pretok in ustvarjanje delovnih mest ter absorpcijsko zmogljivost in odprtost relevantnih deležnikov, kar sicer velja za kreativna, učeča se okolja. Skozi temeljit teoretični premislek ter kombinacijo kvantitativne in kvalitativne analize na nacionalni ravni in ravni slovenskih kohezijskih regij smo v pričujoči doktorski disertaciji podali argumente o nedvomni povezanosti ravni socialnega kapitala z inovacijsko zmogljivostjo nekega območja. Doktorska disertacija ob povezovanju pojmov socialnega kapitala in regionalne inovacijske zmogljivosti ponuja tudi kritični premislek o celovitem modelu in indikatorjih razvojne uspešnosti ter ponudi tudi smernice za aplikativni razvojni model kot skupek dolgoročno usmerjenih in ustrezno raziskovalno-analitično podprtih nacionalnih strategij, iz njih izhajajočega interdisciplinarnega, medresorskega oblikovanja mrežnih organizacij in povezav, pri čemer se dotakne tudi vprašanja nujnosti in pomembnosti obstoja podpornih institucij. Inovativni preboj je skupek več dejavnikov, katerih optimalnega prepletanja in delovanja zagotovo ne moremo doseči zgolj s strukturiranjem formalnih upravljavskih in administrativnih okvirjev, niti ne zgolj z osredotočenostjo na socialni kapital – ta mora nastajati, se krepiti in uporabljati ob drugih pogojih in dejavnikih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialni kapital, inovacije, regije, inovacijske zmogljivosti, inovacijsko okolje, razvojni modeli, disertacije
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 114; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh