1. Socialno podjetništvo in odprtost Slovencev za posvojitev zapuščenih živali iz zavetiščOlja Ivanović, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo analizirali odprtost Slovencev za posvojitev živali iz zavetišč s pomočjo kvantitativne raziskovalne strategije ob uporabi anketnega vprašalnika, ki je bila izvedena na vzorcu 100 anketirancev. Na podlagi analize smo oblikovali ugotovitve o pogledu Slovencev na posvojitev živali iz zavetišč ter zaključili nalogo z razmišljanjem o možnostih, ki bi lahko povečale število posvojitev živali iz zavetišč v Sloveniji. Z analizo smo prav tako preverili ali Slovenci prepoznavajo značilnosti delovanja socialnih podjetij in zakaj so pomembne donacije za vzdrževanje dejavnosti in zagotavljanje začasnega doma za zapuščene živali.
Predpostavljali smo, da imajo Slovenci zelo radi domače živali in, da jih raje kupijo iz znanih legel kot jih posvojijo iz zavetišč. Ugotovili smo, da predpostavka na podlagi katere smo oblikovali raziskovalno vprašanje, drži.
Ključne besede: socialno podjetništvo, zavetišča za živali, socialno podjetje, zakon o zaščiti živali
Objavljeno v ReVIS: 07.09.2021; Ogledov: 2474; Prenosov: 64
 Celotno besedilo (1,11 MB) |
2. Osebe z duševno motnjo depresija ter njihovo vključevanje v socialno in delovno okolje : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeDragica Pavšič Gerenčer, 2014, magistrsko delo Opis: Predmet magistrskega dela so raziskovalna vprašanja, kako se osebe s težavami v duševnem
zdravju vključujejo v socialno in delovno okolje, s kakšnimi težavami se srečujejo pri delu,
kako je z njihovo zaposljivostjo in kako jih delodajalci sprejemajo. Pri raziskavi so sodelovale
osebe, ki imajo diagnosticirano depresijo ter delodajalca, ki take osebe zaposlujeta.
V uvodu naloge je opisana depresija, njeni znaki in vrste. V naslednjem poglavju so prikazani
različni vidiki družbene vključenosti oseb z depresijo. Posebej je opisana socialna vključenost
oziroma izključenost in stigmatiziranost teh oseb. V tretjem poglavju so navedeni načini
zaposlovanja oseb s težavami v duševnem zdravju in državnega spodbujanja njihovega
zaposlovanja. Pri raziskavi je uporabljana metoda strukturiranega intervjuja. Ugotovitve
raziskave so potrdile, da so osebe z depresijo zaposlene na nižjih plačanih delovnih mestih, da
so težje zaposljive kot zdrave osebe in da je stigmatiziranost teh oseb še vedno prisotna.
Delodajalci so prepričani, da so taki ljudje manj učinkoviti in zanesljivi in so pogosto na
bolniškem dopustu, zato jih v času gospodarske krize ne zaposlujejo več. Možnost zaposlitve
takih oseb je socialno podjetništvo, ki predstavlja velik razvojni potencial v Sloveniji.
Ključne besede: depresija, zaposlitev, socialna vključenost, stigma, socialno podjetništvo
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1831; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,11 MB) |
3. Socialno podjetništvo kot možna oblika zaposlitve : študija primera delavnice za popravilo kolesJasmina Smajić Šupuk, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi raziskujemo, črpamo znanje in informacije o vedno bolj zanimivi, zelo
dinamični in drugačni vrsti ekonomije, ki jo imenujemo socialno podjetništvo.
Skozi diplomsko nalogo se spoznamo s socialnim podjetništvom v Sloveniji in po svetu,
predvsem pa se fokusiramo na še dve državi v Evropski Uniji, Belgijo in Veliki Britanijo.
Raziščemo trg dela, zaposlitvene modele, spoznamo ranljive ciljne skupine in možnosti
financiranja socialnih podjetij. Ob tem teoretično opredelimo pravne vidike delovanja
socialnega podjetništva v Sloveniji. Empirični del diplomske naloge namenimo raziskovanju
treh podjetij, katerim je skupno to, da se ukvarjajo z ranljivimi ciljnimi skupinami, znotraj
svoje dejavnosti popravljajo kolesa in delujejo po načelih in vrednotah socialnega
podjetništva. Skozi diplomsko nalogo ugotovimo, da vsa tri podjetja delujejo po zakonskih
okvirjih, ki urejajo socialno podjetništvo v njihovi državi. Podjetja ponujajo različne modele
usposabljanja in zaposlovanja, zaposlujejo in usposabljajo različne vrste ranljivih ciljnih
skupin in se poslužujejo finančnih programov, ki jih nudi država. V raziskavi ugotovimo, da
je udejstvovanje v lokalni družbi takih podjetij možno a vendar ne izključujemo dejstva, da jim
za obstoj in širitev pomaga država s svojimi programi in podpornim okoljem in da je rast
tovrstnih podjetij počasnejša.
Ključne besede: socialno podjetništvo, ranljive skupine, zakonodaja, financiranje, trg dela, usposabljanje, kolesarstvo, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1442; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,04 MB) |
4. Motivi za odločanje podjetnikov v Sloveniji za ustanovitev socialnega podjetja : diplomska nalogaTamara Kokol, 2016, diplomsko delo Opis: Trenutno živimo v času, kjer je stopnja brezposelnosti zelo visoka. Čedalje več ljudi je
takšnih, ki na svet gledajo nesebično in želijo s tem pomagati tudi drugim. Z ustanovitvijo
socialnega podjetja omogočamo delovna mesta ranljivim skupinam ljudi na trgu. To so
brezposelni, ki že dolgo iščejo zaposlitev, starejši, mladi, bivši odvisniki, zaporniki in tako
naprej. Zaradi tega je takšno podjetništvo bolj družbeno odgovorno, ker ustvarja družbene
koristi tudi za tiste, ki v klasičnem podjetništvu zelo težko najdejo svoje mesto. Cilj
diplomske naloge je ugotoviti motive, zaradi katerih se bodo posamezniki odločali za
ustanovitev socialnega podjetja, ali je razlog v subvencijah, ki jih dodeljuje država, ali je
razlog prispevati k družbeni koristi. V diplomski nalogi smo uporabili dva različna pristopa.
V teoretičnem delu smo uporabili kritično presojo, povzemanje virov in deskripcijo, v
empiričnem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika uporabili kvantitativno metodo. V
prvem delu smo obširno preučili temo socialnega podjetništva in pojem motivacije. V
diplomski nalogi je zajeta široka razlaga na temo socialnega podjetništva v Sloveniji, prav
tako v tujini. Obdelali smo tudi pojem socialnega podjetnika, kako naj bi le-ta razmišljal in
deloval. V drugem, empiričnem delu, so predstavljeni rezultati kvantitativne raziskave, ter
široka diskusija v kateri smo podali svoje kritično mišljenje.
Ključne besede: socialno podjetništvo, motivacija, gonilniki razvoja, zaviralci razvoja, družbena odgovornost, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1450; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1018,06 KB) |
5. |
6. |
7. |
8. Potenciali in ovire socialnega podjetništva na Dolenjskem : diplomska nalogaKatja Hace, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se osredotoča na potenciale in ovire dolenjske regije na področju socialnega podjetništva. V prvem delu diplomske naloge so predstavljeni pojmi socialna ekonomija, socialno podjetništvo in socialno podjetje. Sledi predstavitev zakonske opredelitve socialnega podjetništva v Sloveniji ter trenutnega stanja v Sloveniji in na Dolenjskem. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati kvalitativne analize, kjer je bilo s pomočjo intervjujev s socialnimi podjetniki in lokalno institucijo ugotovljeno, da ima dolenjska regija velik potencial, ki ga je mogoče bolje izkoristiti ob večji pomoči lokalne skupnosti in države. Vse prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti Dolenjske pa so predstavljene na koncu diplomske naloge, v SWOT-analizi.
Ključne besede: socialno podjetništvo, socialna podjetja, lokalna skupnost, Dolenjska, potenciali in ovire, SWOT analiza
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2018; Ogledov: 4192; Prenosov: 216
Celotno besedilo (1,21 MB) |
9. Socialno podjetništvo v Sloveniji - študija primerovSamanta Ćoralić, 2018, diplomsko delo Opis: Socialno podjetništvo je podjetništvo, ki omogoča aktivno srečevanje s socialnimi in okolijskimi izzivi. Bistvo vsakega socialnega podjetja je pustiti pečat v okolju, kjer deluje. Taka oblika podjetništva v ospredje postavlja človeka in okolje pred profitom. Socialno podjetništvo je odlična rešitev za nekatere ekonomske težave in je učinkovit način odpravljanja brezposelnih oseb, ki sodijo v ranljive skupine.
V teoretičnem delu opredelimo pojem socialnega podjetništva in socialnega podjetnika. V nadaljevanju smo poiskali različne definicije različnih avtorjev o socialnem podjetništvu. Prav tako smo pregledali zgodovino, začetke socialnega podjetništva v Sloveniji in zakonodajo. V empiričnem delu smo opravili sedem intervjujev in na podlagi odgovorov opravili analizo. Lahko sklenemo, da socialni podjetniki vidijo prihodnost države v družbeno-koristnem delovanju.
Ključne besede: socialno podjetništvo, socialni podjetnik, Slovenija, zakonodaja, socialna podjetja
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2018; Ogledov: 4790; Prenosov: 367
Celotno besedilo (1,62 MB) |
10. |
