Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Ključne besede: stanovanjska stiska, medinstitucionalno sodelovanje, upravljanje znanja, center za socialno delo, ranljive skupine
Objavljeno v ReVIS: 24.07.2026; Ogledov: 162; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Teoretična izhodišča: Sodelovanje posameznika v multidisciplinarnem timu je pomemben, a empirično premalo raziskan dejavnik kakovosti zdravstvene obravnave. Kljub obsežni literaturi o pomenu medpoklicnega sodelovanja v zdravstvu celovitega empiričnega razumevanja dejavnikov, ki sodelovanje posameznika v timu dejansko oblikujejo, v literaturi primanjkuje, zlasti v specifičnem kontekstu klinične poti za možgansko kap. Disertacija temelji na integraciji treh komplementarnih teoretičnih okvirov: teorije načrtovanega vedenja, ki pojasnjuje individualno raven sodelovalnega vedenja; teorije relacijske koordinacije, ki sodelovanje razume kot rezultat kakovostnih odnosov in komunikacije ter modela medpoklicnega sodelovanja, ki poudarja pomen organizacijskih struktur, formalizacije procesov in podpore vodstva kot strukturnih pogojev za učinkovito timsko sodelovanje. Klinična pot pacienta po možganski kapi je bila izbrana kot raziskovalni kontekst zaradi strukturiranosti in nujnosti usklajenega delovanja večjega števila strokovnih profilov. Namen disertacije je bil empirično preveriti, kateri dejavniki statistično značilno vplivajo na sodelovanje posameznika v multidisciplinarnem timu in oceniti njihovo relativno moč. Metode: Uporabljen je bil kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. V kvantitativnem delu je bila izvedena anketna raziskava med zdravstvenimi delavci v sedmih slovenskih bolnišnicah (N = 219). Za analizo podatkov sta bili uporabljeni Spearmanova korelacija in hierarhična multipla linearna regresijska analiza, s katero je bilo preverjenih sedem sklopov dejavnikov timskega sodelovanja. V kvalitativnem delu je bila izvedena tematska analiza 31 intervjujev z zdravstvenimi delavci različnih poklicnih profilov iz istih bolnišnic, z namenom poglobljene razlage kvantitativnih ugotovitev. Rezultati: Hierarhični regresijski model je pojasnil 62,0 % variance timskega sodelovanja, kar kaže na visoko pojasnjevalno moč modela. Statistično najpomembnejši neodvisni napovedniki timskega sodelovanja v končnem modelu so dokumentiranje zdravstvene obravnave (ß = 0,396; p < 0,001), posameznikovo komuniciranje (ß = 0,215; p = 0,001) in usmerjenost na pacienta (ß = 0,158; p = 0,014). Poklic (ß = 0,156; p = 0,022) in vloga v timu (ß = 0,192; p = 0,006) sta statistično značilna napovednika na individualni ravni, medtem ko delovna doba, družbena odgovornost, način komuniciranja v timu, komuniciranje z vodstvom in odpor do novosti v končnem modelu niso dosegli statističnih značilnosti. Koordinacija je statistično značilno povezana s sodelovanjem posamično (ß = 0,611; p < 0,001), v končnem modelu pa izgubi vpliv. Kvalitativna analiza je identificirala hierarhijo in psihološko varnost kot prikrita sistemska dejavnika, ki v kvantitativnem modelu nista neposredno merjena, a dosledno pojasnjujeta, zakaj statistično značilni dejavniki delujejo različno intenzivno med poklicnimi skupinami. Razprava: Rezultati potrjujejo, da je sodelovanje posameznika v multidisciplinarnem timu večnivojski pojav, ki ga oblikujejo individualni, interakcijski in organizacijski dejavniki. Dokumentiranje zdravstvene obravnave se je izkazalo kot eden najpomembnejših dejavnikov sodelovanja, pri čemer zmanjšanje vpliva koordinacije po vključitvi dokumentiranja v regresijski model nakazuje njuno tesno povezanost. Ker mediacijska analiza ni bila izvedena, teh povezav ni mogoče interpretirati kot dokaz posrednega učinka, predstavljajo pa pomembno izhodišče za nadaljnje raziskovanje. Statistično neznačilni rezultati pri družbeni odgovornosti in komuniciranju z vodstvom ne pomenijo njune nepomembnosti, temveč kažejo na njuno kontekstualno pogojenost. Kvalitativni del raziskave je dodatno osvetlil pomen hierarhičnih razmerij in psihološke varnosti, ki vplivata na pripravljenost posameznikov za aktivno sodelovanje v timu. Rezultati podpirajo večnivojski konceptualni model sodelovanja posameznika v multidisciplinarnem timu ter odpirajo nova raziskovalna vprašanja o razmerju med dokumentiranjem, koordinacijo in timskim sodelovanjem. Na aplikativni ravni ugotovitve kažejo, da ima izboljšanje kakovosti dokumentiranja pomemben potencial za krepitev timskega sodelovanja v zdravstvenih organizacijah.
Ključne besede: multidisciplinarni tim, sodelovanje v timu, klinična pot, možganska kap, dokumentiranje zdravstvene obravnave, komunikacija, koordinacija obravnave
Objavljeno v ReVIS: 18.07.2026; Ogledov: 260; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,73 MB)

Ključne besede: predšolska vzgoja, sodelovalno poučevanje, skupinsko sodelovanje, inkluzivno izobraževanje, kvalitativna raziskava
Objavljeno v ReVIS: 08.07.2026; Ogledov: 217; Prenosov: 3
Celotno besedilo (412,62 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Uvod: Glede na starajočo se družbo je pomembno, da se ljudje izobražujemo na področjih, kjer so v ospredju komunikacija, starejši ljudje, sodelovanje in povezovanje. Ker vemo, da lahko starost s seboj prinese tudi neprijetne posledice, bomo potrebovali ljudi, ki bodo obravnavali starejše prebivalstvo, starejšim pomagali ter jim lajšali in lepšali njihov preostanek življenja. Vedno več ljudi bo potrebovalo kakovostno oskrbo. Socialni gerontolog je lahko ključni timski koordinator na področju skrbi za starejše v okolju. Metodologija: V raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo zbrali s pomočjo polstrukturiranega intervjuja, ki je vseboval devet vprašanj. V raziskavi je sodelovalo deset zaposlenih Koroškega doma starostnikov. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da je socialni gerontolog lahko primeren koordinator timske obravnave starejših, saj ima veliko gerontološkega znanja, zna komunicirati s starejšimi, je kompetenten na različnih področjih dela s starejšimi in zna usmeriti starejše k iskanju pomoči pri različnih strokovnjakih. Razprava: Socialni gerontolog je sicer še vedno dokaj nepoznan strokovni profil, zato menimo, da bi morali širšo javnost izobraževati in ozaveščati o njegovi vlogi in prispevku pri obravnavi, delu in skrbi za starejše. Zaposleni v institucionalnem okolju varstva starejših menijo, da bi socialni gerontolog lahko s svojim znanjem opazno prispeval skupnosti in povezoval domske službe, koordiniral timsko obravnavo starejših, pomagal starejšim pri vsakodnevnih opravilih ter sodeloval z lokalnim in regionalnim okoljem.
Ključne besede: socialni gerontolog, timsko delo, koordinator, sodelovanje, Koroški dom starostnikov
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2026; Ogledov: 343; Prenosov: 9
Celotno besedilo (698,10 KB)

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko sodelovanja in zastopanja otrok v pravnih zadevah s posebnim poudarkom na uresničevanju načela največje koristi otroka, kot ga določata Konvencija o otrokovih pravicah in Družinski zakonik. Otroci predstavljajo ranljivo skupino, zato je njihov položaj v pravnih postopkih, zlasti družinskih, pogosto odvisen od ustreznega delovanja zakonitih zastopnikov, skrbnikov in drugih strokovnih oseb. Posebna pozornost je namenjena pravici otrok do izražanja mnenja, teži tega mnenja v postopkih ter vlogi strokovnih delavcev pri zagotavljanju, da je glas otrok ne le slišan, temveč tudi dejansko upoštevan pri odločanju. Analiza je pokazala, da ima aktivno vključevanje otrok v postopke pomemben vpliv na njihov občutek pravičnosti, zadovoljstvo ter zaupanje v pravni sistem. Ko otroci dobijo priložnost, da izrazijo svoje mnenje in da je temu mnenju namenjena ustrezna teža, postopki zanje postanejo razumljivejši in sprejemljivejši. Hkrati se je izkazalo, da neodvisno zastopanje otrok, bodisi prek kolizijskih skrbnikov bodisi prek zagovornikov zagotavlja celovitejšo in nepristransko varstvo njihovih koristi kot zgolj zastopanje s strani staršev, katerih interesi niso vedno skladni z otrokovimi. Ugotovljene so bile tudi pomembne vrzeli v praksi, med katerimi izstopajo dolgotrajnost postopkov, neenotna dostopnost do zagovornikov ter pomanjkanje specializiranih znanj med strokovnimi delavci. Magistrsko delo prispeva k razumevanju pomena otrokove participacije v pravnih zadevah ter h krepitvi njihove zaščite v slovenski zakonodaji in praksi. Praktična uporabnost rezultatov se kaže v predlogih za izboljšanje usposabljanja strokovnjakov, pospešitev postopkov ter sistemsko podporo institutu zagovorništva. Hkrati pomanjkanje empiričnih raziskav o dejanskih izkušnjah otrok v slovenskih postopkih odpira pomemben prostor za nadaljnje raziskovanje in razvoj tega področja.
Ključne besede: otroci, sodelovanje otrok, korist otroka, zastopnik, zagovornik, sodišče, otrokom prijazno pravosodje, otrokove pravice
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 564; Prenosov: 33
Celotno besedilo (568,90 KB)