1. |
2. Ustavno sodna presoja prikritih preiskovalnih ukrepovMiroslav Hudak, 2009 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, zakon, ustava, zasebnost, prikriti preiskovalni ukrepi, organizirani kriminal, policija, državni tožilec, preiskovalni sodnik, Ustavno sodišče, Evropsko sodišče za človekove pravice, obveščevalne službe
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 3228; Prenosov: 159
 Celotno besedilo (1,17 MB) |
3. Pristojnosti in delovanje sodišča evropskih skupnosti v LuksemburguNina Pegan, 2008 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska unija, Evropska skupnost, Sodišče Evropske skupnosti v Luksemburgu, Sodišče prve stopnje, Sodišče za uslužbence, sodnik, pravobranilec, tožba, postopek, sodba
Objavljeno: 29.05.2019; Ogledov: 1928; Prenosov: 105
Celotno besedilo (606,82 KB) |
4. |
5. Potek postopka s posebnim poudarkom na pravici do povračila stroškov in škode v predkazenskem in kazenskem postopkuMilovanka Šilec, 2020 Opis: V Sloveniji smo priča nenehnim spremembam kazensko procesne zakonodaje, še več, le nekaj mesecev po sprejetju posameznih pravnih norm je bila zoper te že sprožena ustavnopravna presoja, ki v začetni fazi terja zadržanje izvrševanja, kasneje pa običajno privede do razveljavitve in posledično do dolžnosti zakonodajalca, da jih vnovično, skladno z ustavo, uredi. Vsakdo se lahko, sleherni dan, znajde v (pred)kazenskem postopku kot osumljena oseba ali kot priča. Prav zaradi navedenega predstavimo, kdaj policija uvede postopek zoper osebo, t. i. osumljenca, in kakšne ukrepe lahko nato zoper to osebo izvaja, ter kaj pomeni, če policija povabi osebo v svoje prostore, da ji pove nekaj o storjenem kaznivem dejanju. V magistrskem delu predstavimo tudi pravice, ki jih uživa posameznik znotraj predkazenskega postopka, ter aktualne zakonske določbe glede nastalih stroškov, možnosti njihovega povračila ter morebitne nastale škode. V zaključnem poglavju podamo bralcu odgovor, ali ima po trenutno veljavni zakonodaji oseba, ki jo je policija obravnavala kot storilca uradno pregonljivega kaznivega dejanja, v nadaljevanju pa je državni tožilec zoper njo zavrgel kazensko ovadbo, pravico do povračila nastalih stroškov in škode. Podamo odgovor, ali ima oseba, ki jo policija povabi na zbiranje obvestil o storjenem kaznivem dejanju, pravico do povrnitve stroškov in škode, ki jih je utrpela zaradi vabljenja. Bralec dobi tudi odgovor, ali obstoječe določbe Zakona o kazenskem postopku zagotavljajo varstvo do rehabilitacije, kot je to določeno v 30. členu Ustave Republike Slovenije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: (pred)kazenski postopek, policija, državni tožilec, preiskovalni sodnik, odškodninska odgovornost države, Državno odvetništvo
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1629; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,15 MB) |
6. Stroški košarkarskega sodnika v SlovenijiArne Dolenc, 2021 Opis: Stroški košarkarskega sodnika predstavljajo zanimivo in obsežno področje za raziskavo in analizo. V diplomskem delu smo proučili, analizirali in predstavili stroške košarkarskega sodnika v Sloveniji. Pričujoče diplomsko delo je razdeljeno na teoretični del, praktični del in zaključek.
Na podlagi podatkov o sodniških stroških, ki smo jih prejeli od Košarkarske zveze Slovenije, smo v praktičnem delu naredili podrobno analizo stroškov košarkarskega sodnika v Sloveniji in prišli do zanimivih ugotovitev. V zaključku praktičnega dela smo napisali ključne ugotovitve in potrdili raziskovalne hipoteze.
V zaključku diplomskega dela je podana zaključna misel o stroških košarkarskega sodnika v Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Stroški, sodniški stroški, košarkarski sodnik, Košarkarska zveza Slovenije, sodniške takse, takse tehničnih komisarjev, kilometrina, dnevnice, košarkarske tekme, zaslužek.
Objavljeno: 26.08.2021; Ogledov: 980; Prenosov: 146
Celotno besedilo (3,23 MB) |
7. Ustavni sodnik kot moralni zakonodajalecSebastjan Svete, 2021 Opis: Ustavni sodnik kot moralni zakonodajalec je diplomsko delo, v katerem predstavljamo povezavo med moralo in pravom. Dokazujemo, da ta povezava ni naključna, temveč temeljna. Pri tem se naslanjamo na zglede naravnopravne teorije in kot relevantna sprejemamo razmišljanja Ronalda Dworkina. V pričujočem delu iščemo predvsem odgovor na vprašanje, na kakšen način vstopa morala različnih razsežnosti v ustavnosodno odločanje. V delu najprej analiziramo pomen naslovnih pojmov, sledi deduktivna predstavitev povezave morale in prava, načela delitve oblasti, oblikovanje splošne in sodnikove morale, razmerja med razlago in aktivizmom ter kratka predstavitev slovenskega ustavnosodnega sistema. Z analizo konkretnih primerov ustavnosodnega odločanja o pomembnih ustavnopravnih vprašanjih s pomočjo induktivne metode posamezne ugotovitve iz primerov posplošimo in na podlagi teoretičnih spoznanj oblikujemo v končno sintezo odgovorov na zastavljena problemska vprašanja. Sinteza je pokazala, da je morala pravu ne le materialni vir, temveč tudi usmerjevalni impulz v miselnem procesu in korektiv kolegialne korekcije. Razjasnili smo, da moralnega občutka za pravičnost ne moremo razumeti kot spremenljivke v enačbi ustavnosodnega odločanja, temveč kot mesto izhodišča. Pokazali smo, da sodnik pri odločanju ni vrednostno in miselno prazen, ampak sledi notranjemu moralnemu občutku za pravičnost in oblikuje intimno presojo, ki jo, če naj ravna pravično, sooči z enakovrstnimi presojami in argumenti drugih ustavnih sodnikov, da bi se tako skupna presoja obrusila do končne pravične odločitve. Sledenje notranjemu moralnemu občutku, medsebojno brušenje stališč in ustavnoskladna razlaga v besedilnem okviru Ustave pa delajo ustavnega sodnika moralnega zakonodajalca.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: morala, razlaga, pravičnost, sodnik, ustava
Objavljeno: 08.06.2022; Ogledov: 682; Prenosov: 56
Celotno besedilo (929,35 KB) |
8. Sodna praksa Sodišča EU s področja delovnega pravaAnja Smodič, 2023 Opis: V magistrskem delu sem predstavila evropsko delovno pravo, Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju SEU) in predhodno odločanje v evropskem pravu. Nato sem predstavila deset primerov sodb SEU iz delovnega prava in njihov vpliv na nacionalno zakonodajo in sodno prakso držav članic EU ter poleg navedla še uporabljene pravne vire iz sodb. Sodbe so s področja organizacije delovnega časa, prenosa podjetij, napotitve delavcev, letnega dopusta, enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, spremembe spola in starostne pokojnine ter varstva nosečih delavk oz. delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, pri delu. Skozi te primere in vključeno slovensko delovnopravno sodno prakso ter dodatno raziskavo slovenske delovnopravne sodne prakse, sem prišla do ugotovitev, da je slovenska sodna praksa s področja delovnega prava usklajena z odločitvami SEU ter da slovenska delovna in socialna sodišča ne dajejo več pravic, kot veleva evropska zakonodaja. V zadnjem delu sem se lotila statistične raziskave naslavljanja predhodnih vprašanj držav članic EU ter izdanih sodb SEU iz delovnega prava v obdobju od januarja 2018 do avgusta 2022. Namen pridobivanja podatkov je bil ugotoviti, ali Slovenija naslavlja na SEU zelo malo predhodnih vprašanj s področja delovnega prava. Iz predstavljenih podatkov lahko vidimo, da je temu žal tako, v analizi pa sem predstavila tudi razloge za to. V zaključku sem pozornost namenila prihodnjemu razvoju delovnega prava, pri čemer sem delno izhajala tudi iz predstavljenih sodb SEU. Navedla sem razloge nacionalnih sodnikov, zakaj se generalno gledano neradi poslužujejo postavljanja predhodnih vprašanj na SEU. Direktnih statističnih podatkov o številu naslovljenih predhodnih vprašanj držav članic EU in sodbah SEU na področju delovnega prava nisem nikjer zasledila, zato sem z lastno raziskavo statistike tega področja prišla do novih podatkov. S prevodi iz tujih virov, kot so npr. mesečna poročila za delovno pravo Evropske komisije, sem v slovenski jezik doprinesla vpogled v to, kako so predstavljene sodbe vplivale na delovno pravo držav članic EU. Prav tako sem tudi s prevodi iz raznih tujih virov prikazala aktivnost oz. neaktivnost nacionalnih sodnikov pri postavljanju predhodnih vprašanj. Na podlagi vsega predstavljenega lahko dobimo nek dodaten vpogled v evropsko delovno pravo in v to, kakšne spremembe se obetajo v prihodnje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: evropsko delovno pravo, sodbe SEU iz delovnega prava, SEU, predhodno vprašanje, statistična analiza predhodnih vprašanj in sodb SEU iz delovnega prava, pravo EU, nacionalni sodnik, nadaljni razvoj delovnega prava
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 565; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,52 MB) |
9. Sodniški mandatiLaura Strašek, 2023 Opis: Sodstvo predstavlja eno izmed treh vej oblasti, ki se medsebojno nadzorujejo, omejujejo, sodelujejo in izvajajo sistem zavor in ravnovesij. V pravni in demokratični državi ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloči neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Posamezniku lahko sodi le naraven, nepristranski in neodvisen sodnik, ki je izbran po zakonskih pravilih in sodnem redu. V tem magistrskem delu bomo pregledali razvoj slovenskega sodstva od marčne revolucije do danes in preučili, kako na sodstvo vpliva načelo delitve oblasti in načelo enotnosti oblasti, ki je veljalo v času Jugoslavije. Obdelali bomo zgodovinske očiščevalne ukrepe, značilnosti in probleme lustracije ter kako se je lustracija izvedla v Sloveniji in v izbranih evropskih državah. V nadaljevanju bomo pogledali današnjo slovensko ureditev mandatov rednih in ustavnih sodnikov. Osredotočili se bomo na postopek imenovanja na sodniško funkcijo in njeno prenehanje ter na sodnikove pravice, dolžnosti in omejitve. V zadnjem delu bomo raziskali ureditve mandatov rednih in ustavnih sodnikov v Avstriji, Belgiji, Bolgariji, na Češkem, Hrvaškem, v Italiji, Latviji, Litvi, na Madžarskem, v Makedoniji, Nemčiji, na Poljskem, Slovaškem, v Srbiji in Španiji. Na podlagi ugotovljenih podatkov bomo izvedli primerjalno analizo ureditve rednih in ustavnih sodniških mandatov v naštetih evropskih državah. Ugotovili bomo, ali so si evropske države glede ureditve sodniških mandatov v bistvenem podobne ali pa med njimi obstajajo kakšne večje razlike.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sodstvo, sodna veja oblasti, sodišče, sodnik, sodniški mandat, mandat
Objavljeno: 25.03.2024; Ogledov: 125; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,12 MB) |
