1. Pravica do življenja spočetega zarodkaSaša Vesel, 2017 Opis: Pravica kot pojem, ki nekomu nekaj dovoljuje, mu daje možnost, da nekaj je, mu pusti nekaj narediti ali pa imeti je tisto, kar lahko upravičeno štejemo med pomembnejše vrednote v vsakdanjem življenju. Vanje se nikakor ne sme neupravičeno posegati, predvsem pa jih ni dovoljeno izkoriščati. Verjetno se vsi strinjamo s tem, da je življenje tisto, kar moramo oziroma bi morali skrbno varovati ne glede na to, ali gre za naše življenje ali pa za življenje nekoga tretjega. Namen razprave v magistrskem delu je iskanje pravice do življenja spočetega zarodka. Obstoječi pravni redi omenjeno pravico, ki v večini primerov ni deležna neposrednega varstva, različno obravnavajo. V redkih primerih zasledimo celo absolutno varstvo pravice do življenja spočetega zarodka. V našem pravnem redu zarodek nima absolutne pravice do življenja, saj je od leta 1977 umetna prekinitev nosečnosti do 10. tedna nosečnosti dovoljena in popolnoma legitimna. Tudi Ustava Republike Slovenije v svojem 55. členu določa, da je odločanje o rojstvih otrok svobodno; to pomeni, da se vsak posameznik sam odloči glede tega, koliko otrok bo imel in kdaj jih bo imel. Podobno morajo biti posamezniku zagotovljene tudi metode in načini, ki mu omogočajo spočetje, rojstvo ali pa preprečitev rojstva otroka. V Evropski uniji pa je Malta tista država, kjer je umetna prekinitev nosečnosti popolnoma prepovedana. Zarodku priznava absolutno pravico do življenja. Sledijo ji še Irska, Poljska in Ciper, ki imajo prav tako eno strožjih zakonodaj s področja umetne prekinitve nosečnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: splav (medicina), umetni splav, pravna ureditev, Evropa, Nemčija, Poljska, Irska, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2617; Prenosov: 202
 Celotno besedilo (1,09 MB) |
2. Ginekologov ugovor vestiTamara Miljanović, 2020 Opis: Pravica do ugovora vesti je v pravnem sistemu Republike Slovenije ustavna pravica, torej urejena v Ustavi Republike Slovenije. Institut ugovora vesti je urejen tudi v različnih zakonih in drugih predpisih. Naloga države je, da zagotavlja uresničevanje te pravice posameznemu ginekologu. V zvezi z institutom ugovora vesti se v diplomski nalogi dotaknemo tudi drugega pola, torej pravice nosečnice, npr. njene pravica do prekinitve nosečnosti, ki je do desetega tedna nosečnosti čisto avtonomna, kasneje, ko nosečnost traja nad deset tednov, pa o tem ne odloča več izključno in samo nosečnica, temveč o prekinitvi nosečnosti odločata komisiji prve in druge stopnje. V vsebinskem delu diplomske naloge je predstavljen institut ugovora vesti skozi zgodovino, na splošno urejenost instituta v zdravstvu, dotaknemo se tudi razlage pojma vesti, etičnega in pravnega vidika ugovora vesti. Nadrobneje sledi pregled zakonodaje, ki ureja ta institut, ter diskusije o zarodku in njegovih pravicah v drugih področnih zakonih in na drugi strani o osebnostnih pravicah ženske, ki ga nosi. Posvetimo se tudi umetni prekinitvi nosečnosti, tj. splavu. Nalogo zaključimo z razlago postopka uveljavljanja ugovora vesti z aktualno predstavitvijo konkretnih številk, natančneje s številom ginekologov v Sloveniji in kolikšen del teh ima registriran ugovor vesti pri Zdravniški zbornici Slovenije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ugovor vesti, ginekologi, pravo, medicina, splav
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 1677; Prenosov: 199
Celotno besedilo (446,74 KB) |
3. Splav v domeni politike in odločitev ženske, primerjava Slovenije in PoljskeKlara Sajevic, 2021 Opis: Umetna prekinitev nosečnosti je še vedno zelo delikatna, kontroverzna in sporna tema, čeprav se v življenju s splavom sreča večina žensk. Je predmet burnih razprav med nasprotniki in zagovorniki. Dostop do splava tehta pravice ploda proti pravicam matere. Kljub temu da večina držav razvitega sveta stremi k izboljšanju položaja žensk in njihovih reproduktivnih pravic ter s tem enakopravnosti med spoloma, so države, ki s spreminjanjem že tako restriktivne zakonodaje nazadujejo. Tak primer je Republika Poljska. Kljub temu da je bil ob njenem vstopu v EU pogoj liberalizacija zakonodaje glede človekovih pravic, predvsem umetne prekinitve nosečnosti, se je le-ta odločila zakonodajo še bolj zaostriti. Diplomska naloga je osredotočena predvsem na dogajanje ob koncu leta 2020 in v začetku leta 2021, ko je poljsko ustavno sodišče spremenilo pogoje za umetno prekinitev nosečnosti. Ta je sedaj dovoljena le v primeru, da je v nevarnosti življenje in zdravje matere ter če je nosečnost posledica kaznivega dejanja posilstva ali incesta. Ena izmed tem je tudi kako slovenska pravna ureditev ureja umetno prekinitev nosečnosti, ter primerjava s precej manj obširno poljsko ureditvijo. Kljub trenutni pravni ureditvi na Poljskem je imela le-ta skozi svojo zgodovino precej raznolike poglede na splav. Zanimivo je to, da je bil v času komunizma splav dostopnejši kot v času demokracije, kar pa je verjetno posledica vpetosti Katoliške Cerkve v politično sfero
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, Slovenija, Poljska, restriktivna zakonodaja, liberalna zakonodaja, splav, protesti, pro-choice, pro-life
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 1159; Prenosov: 192
Celotno besedilo (340,20 KB) |
4. Pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti na primeru Republike Poljske in Republike SlovenijeMaša Pikon, 2023 Opis: Umetna prekinitev nosečnosti je postopek, s katerim se namerno prekine ali konča nosečnost. Redko katera tema ima toliko nasprotujočih si mnenj, ki so si v tako diametralnem nasprotju. Med ukrepi za preprečitev rojstva mora imeti prednost prevencija, splav naj bi bil le izhod v sili. Vseeno gre pri umetni prekinitvi nosečnosti za ukrep, ki je za posameznico zelo velikega pomena, saj predstavlja edini način, ki omogoči, da se prepreči rojstvo otroka po samem spočetju. V magistrskem delu je obravnavana pravica do umetne prekinitve nosečnosti v Republiki Sloveniji ter v Republiki Poljski. Prikazan je zgodovinski razvoj ter celotna pravna ureditev obravnavanega področja obeh držav s posebnim poudarkom na sodni praksi Ustavnega sodišča Republike Poljske, ki je v odločbi K 1/20 omejilo dostop do umetne prekinitve nosečnosti, s tem ko je možnost opravljanja umetne prekinitve nosečnosti v primerih, ko prenatalni testi pokažejo neozdravljivo bolezen zarodka ali njegovo hudo in nepopravljivo okvaro, razglasilo za neustavno. Posebno poglavje je namenjeno spoštovanju načela vladavine prava v obeh obravnavanih državah. V magistrskem delu je prikazana tudi ureditev umetne prekinitve nosečnosti v mednarodnem pravu. Stroge oblike prepovedi in kriminalizacije umetne prekinitve nosečnosti pripeljejo do tega, da se le-te ne opravljajo v varnem okolju z zdravniki, ampak v podzemlju, kjer je življenje ženske toliko bolj ogroženo. Namen tega dela je opozarjanje na ureditev, ki prepoveduje in nesorazmerno omejuje umetno prekinitev nosečnosti in neizogibne posledice, ki taki ureditvi sledijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, splav, Republika Slovenija, Republika Poljska, vladavina prava, mednarodno pravo človekovih pravic
Objavljeno: 27.06.2023; Ogledov: 432; Prenosov: 67
Celotno besedilo (807,64 KB) |
5. Primerjalno pravni vidik ustavno pravne ureditve umetne prekinitve nosečnosti v Republiki Sloveniji in ZDA - študija primera Dobbs v. JacksonMartin Podbregar, 2023 Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali s primerjalnopravnim vidikom ustavnopravne ureditve umetne prekinitve nosečnosti v Republiki Sloveniji in ZDA. Posvetili smo se študiji primera Dobbs v. Jackson, o katerem je Vrhovno sodišče ZDA izdalo odločitev konec junija 2022. Na kratko smo predstavili umetno prekinitev nosečnosti kot medicinski pojem in postopke za umetno prekinitev nosečnosti v Republiki Sloveniji ter pregledali relevantno zakonodajo. Napravili smo izčrpen pregled ustavnopravnih virov na ravni Republike Slovenije, EU in ZDA, vključno s sodno prakso Ustavnega sodišča RS, ESČŠ in Vrhovnega sodišča ZDA. Na enem mestu smo povzeli tudi zaključke pravne teorije v zvezi s pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok. Predstavili smo načine ustavnopravne presoje in različne teste, ki jih ustavna sodišča uporabljajo pri ustavni presoji. Napravili smo celovito študijo odločitve v zadevi Dobbs v. Jackson, od materialnopravne analize do širših družbenopolitičnih vidikov sodbe. Študija primera tako predstavlja celovit in zaokrožen akademski izdelek v slovenščini. V zadnjem poglavju je avtor dela podal tudi svoj komentar. Raziskava je potrdila, da umetna prekinitev nosečnosti tudi po sprejetju odločitve v zadevi Dobbs v. Jackson ostaja ustavnopravna kategorija v ZDA, saj to velja le na zvezni ravni. Samo v primeru, da bi v ZDA sprejeli amandma k ustavi, ki bi izrecno zavrnil pravico do umetne prekinitve nosečnosti, bi ta prenehala obstajati kot ustavnopravna kategorija. Raziskava je potrdila hipotezo, da je umetna prekinitev nosečnosti v pravu Republike Slovenije ustavnopravna kategorija in bo, razen v primeru sprememb Ustave RS, to tudi ostala.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, splav, Dobbs v. Jackson, Roe v. Wade, svobodno odločanje o rojstvih otrok
Objavljeno: 12.12.2023; Ogledov: 270; Prenosov: 29
Celotno besedilo (784,73 KB) |
