Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga države pri spoštovanju človekovih pravic v gospodarstvu
Lara Medoš, 2020

Opis: Živimo v družbi, v kateri je izredno pomemben odnos do človekovih pravic. Z vedno večjim delovanjem mednarodnih organizacij je bil poudarek na pomembnosti človekovih pravic povečan in so bili sprejeti novi dokumenti za njihovo podrobnejše obravnavanje ter za povečanje njihovega varovanja. Za zagotavljanje varovanja človekovih pravic pa so dolžne poskrbeti posamezne države z nacionalno zakonodajo, ki naj bi temeljila na mednarodnih pogodbah in predpisovala ukrepe za njihovo uresničevanje in nudenje pravne pomoči. Na določenih področjih so nekatere pravice bolj izpostavljene kot druge in je večja nevarnost, da bi prišlo do njihove kršitve. Eno od teh področij je gospodarstvo, zato je OZN sprejela Smernice OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Republika Slovenija kot država članica OZN je morala smernice implementirati, kar je storila z Nacionalnim akcijskim načrtom RS za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. V uvodu diplomskega dela so definirane človekove pravice in je predstavljen njihov splošni pomen v Sloveniji. V nadaljevanju so predstavljene Smernice OZN in Nacionalni akcijski načrt RS, s katerim je Republika Slovenija intervenirala za povečanje spoštovanja in varovanja človekovih pravic na področju gospodarstva. Na koncu pa je predstavljeno še varovanje človekovih pravic izven meja Republike Slovenije. Namen diplomskega dela je potrditi hipotezo, da Nacionalni akcijski načrt RS za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in ostali predpisi Republike Slovenije vsebujejo ustrezne ukrepe in smernice za zaščito človekovih pravic v gospodarstvu, a so vseeno prisotne določene pomanjkljivosti na področju nadzora sledljivosti upoštevanja ukrepov in smernic. Za rešitev teh pomanjkljivosti je podan predlog za dopolnitev le-tega.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Nacionalni akcijski načrt RS za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, varstvo človekovih pravic, gospodarstvo, človekove pravice
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1276; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

2.
Smernice Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu
Snježana Barišić, 2020

Opis: Človekove pravice so eden od temeljev pravne države, s katerimi mora biti skladna zakonodaja, življenje in delo v družbi. Razvijati so se začele skupaj z modernimi državami in jih v obliki mednarodnih konvencij prerasle. Med tem so državo prerasle velike gospodarske družbe, znotraj katerih ljudje delajo, te družbe pa vplivajo na življenja ljudi. Zato je vedno bolj pomembno dvoje: da se človekove pravice spoštujejo v gospodarstvu in ker je to globalizirano, da veljajo pravice po vsem svetu. V ta namen je Organizacija združenih narodov pripravila Smernice za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, Slovenija pa sprejela Akcijski načrt. Naloga se sprašuje, kako se v tem okviru spoštujejo ČP v gospodarstvu v Sloveniji. Analizira Smernice in jih primerja s slovenskim Akcijskim načrtom. Ugotavlja, da je zakonodajalec v Sloveniji kot posebej pomembne teme izluščil preprečevanje diskriminacije, varstvo okolja, varstvo temeljnih delavskih pravic in razvoj obveze skrbnega pregleda človekovih pravic. Primerja dobre prakse v tujih in slovenski gospodarskih družbah. Pri slednjih so predvsem tista v državni lasti posebej aktivna na tem področju, čeprav bi jih lahko bilo še veliko več. Na koncu naloga analizira tudi poročila varuha človekovih pravic. Na podlagi vseh teh analiz naloga ugotavlja, da se ČPvG v Sloveniji razmeroma dobro spoštujejo, da pa je še vedno prostor za izboljšave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Organizacija združenih narodov, gospodarstvo, človekove pravice, poslovanje, spoštovanje človekovih pravic
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1140; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (631,32 KB)

3.
Težave v komunikaciji med najstniki in starši
Keli Rejec, 2021

Opis: Obdobje najstništva je tako za najstnike kot za starše velik preizkus. To razvojno obdobje je prežeto z velikimi preizkušnjami in spremembami najstnika. To pa je moč opaziti tudi v komunikaciji med najstniki in starši, ki sedaj od vseh udeleženih zahteva preobrazbo. Za najstnika je značilno, da se pričenja upirati in bolj močno izražati svoje mnenje. Zato je izredno pomembno, kako se, zaradi vseh teh sprememb in močnih čustev, nanj odzivajo starši. V vsebinskem delu te naloge smo podrobneje opravili kritičen pregled literature, ki je zajemal na eni strani predstavitev težav v komunikaciji med najstniki in starši, na drugi strani pa je odpiral pogled in rešitve za kvalitetnejše sporazumevanje. V raziskovalnem delu smo se preko kvalitativne raziskave bolj podrobno posvetili najstnikom in raziskovali njihov pogled na komunikacijo s starši. S pomočjo polstrukturiranega intervjuja smo preko petih najstnikov pridobili natančnejše in globlje odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati so pokazali, da se največ težav v komunikaciji med najstniki in starši pojavlja predvsem zaradi občutka nezaupanja in nespoštovanja. Najstniki imajo občutek, da jim starši premalo zaupajo in da ne verjamejo dovolj vanje. Ugotovljen pa je bil tudi neenakovreden odnos s strani staršev, ki mu primanjkuje spoštovanja, saj najstniki v komunikaciji s starši občutijo, da so v podrejenem položaju. Poleg vsega tega pa je nujno treba ohranjati zavedanje, da je vsaka družina celica zase in je ta problematika obširnejša in kompleksnejša predvsem zaradi različnosti v medsebojni družinski dinamiki. Kar je pravilo pri enih, ne velja pri drugih in obratno, zato se moramo izogniti kakršnemu koli predvidevanju oziroma posploševanju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: najstniki, starši, komunikacija, težave, zaupanje, spoštovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1126; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
Dileme in perspektive prekrškovnega prava pri izvajanju policijskih nalog od leta 2005 dalje
Tomaž Pahulje, 2021

Opis: Prekrškovno pravo je z uveljavitvijo ZP-1 v letu 2005 postalo nova paradigma pri vodenju in odločanju v tovrstnih postopkih. Upravni in drugi državni organi ter nosilci javnih pooblastil so postali prekrškovni organi in so v okviru svojih pristojnosti odločali o prekrških v hitrem postopku. Petnajst let implementacije določb ZP-1 je zaznamovalo več perspektiv, ki so posredno in neposredno vplivale na prekrškovni postopek. V magistrskem delu bomo preučevali dve perspektivi, ki sta po našem mnenju imeli vpliv predvsem na hitri prekrškovni postopek. Prva perspektiva se nanaša spremembe normativne ureditve določb ZP-1, ki jih je bilo v petnajstih letih kar deset. Preučevanje teh sprememb bomo analizirali z vidika vpliva normativne zakonodaje ZP-1 na postopke o prekršku z vidika pravic procesnih udeležencev (kršiteljev). V drugi perspektivi pa bo preučevanje osredotočeno na vpliv sodne prakse ESČP in slovenskih sodišč na normativno ureditev. Skozi posamezne primere sodne prakse bomo ugotavljali in ocenjevali korelacijo med sodno prakso in njen vpliv na določbe ZP-1. Na podlagi obiska Sodišča okrožja v Viechtachu in policijske postaje bo s primerjalno pravnega vidika opravljena primerjava obravnave prekrškov v Nemčiji (Bavarski model). S kvantificiranim (številčnim) prikazom bo predstavljen pregled prekrškovnih postopkov v policiji od 2005 do 2015 in ločeno po letu 2015. V zaključnih ugotovitvah bo opravljena verifikacija izpostavljene hipoteze, prispevek k znanosti oziroma stroki ter aplikativna vrednost magistrskega dela.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prekrškovni postopek, prekrškovno pravo, prekrškovni organi, policija, sodna praksa, spoštovanje človekovih pravic
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 771; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

5.
Možnost sprejema slovenskega zakona o skrbnem pregledu dobavnih verig
Snježana Barišić, 2023

Opis: Živeti dostojno življenje pomeni živeti brez revščine in opravljati dostojno delo. To so temeljne človekove pravice in bi morale biti spoštovane po vsem svetu, tudi v dobavni verigi podjetij, a žal vedno ni tako. Iz tega razloga so sprejete mednarodne konvencije, sporazumi, deklaracije o varstvu človekovih pravic. Združeni narodi so sprejeli Smernice za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, OECD je prav tako sprejel več smernic, ki narekujejo gospodarskim družbam kako poslovati in spoštovati človekove pravice. Spoštovanje človekovih pravic pomeni, da je treba preverjati tudi svoje dobavne verige, ali spoštujejo človekove pravice, da tudi ne škodujejo okolju, zato se je pojavila ideja skrbnega pregleda dobavnih verig. Nekatere države so že sprejele zakone o skrbnem pregledu na nacionalni ravni, npr. Nemčija in Francija. Tudi Evropska unija je po obsežni študiji ugotovila, da bo potrebno sprejeti enotno zakonodajo na tem področju. V sklopu tega je bila predlagana direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in sprememb Direktive (EU) 2019/1937. V pričujoči nalogi se sprašujemo o možnostih, da Slovenija sprejme svojo zakonodajo glede skrbnega pregleda dobavne verige. To bi bilo po eni strani razumljivo po sprejetju Akcijskega načrta, ki ga je Slovenija sprejela na podlagi Smernic Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Po drugi strani pa ugotavljamo, da glede na to, da proces predlagane evropske direktive dobro napreduje, bi bilo za državo, kot je Slovenija, razumno, da se osredotoči, da vpliva na oblikovanje le-te; in se pri tem zavzame za rešitve, ki predvsem malim in srednje velikim podjetjem prinašajo karseda malo dodatnih stroškov ter uvajajo enostaven sistem. Po sprejetju direktive v EU pa Slovenija prilagodi svoj pravni red tako, da bo dosegala cilje direktive. Ker se tako Direktiva, kot tudi slovenski Akcijski načrt, naslanjata na Smernice Združenih narodov, ocenjujemo, da to ne bo zahtevna naloga. Ta bo veljala za celotno Evropsko unijo in bo skozi moč evropskega gospodarstva lahko pomembno vplivala na doseganje višjih standardov človekovih pravic v tretjih državah in v dobavnih verigah vsepovsod po svetu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, gospodarstvo, skrbni pregled, dobavne verige, poslovanje, spoštovanje človekovih pravic, okolje
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 345; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (929,54 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh