1. Fizioterapevtska obravnava po operativnem zdravljenju kombinirane poškodbe ACL in MCL pri alpskih smučarjih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaJera Kompan, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo obravnava fizioterapevtsko rehabilitacijo alpskih smučarjev po operativnem zdravljenju kombinirane poškodbe sprednje križne vezi (ACL) in medialnega kolateralnega ligamenta (MCL). Tovrstne poškodbe so posledica kompleksnih biomehanskih obremenitev kolenskega sklepa, značilnih za alpsko smučanje, in zahtevajo celosten rehabilitacijski pristop. Metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodi z uporabo anketnega vprašalnika. V raziskavo so bili vključeni alpski smučarji po operativnem zdravljenju poškodbe ACL in MCL. Podatki so bili analizirani z namenom ugotavljanja značilnosti rehabilitacije, vračanja v šport in subjektivne stabilnosti kolena. Rezultati: Ugotovili smo, da kombinirane poškodbe ACL in MCL niso redkejše od izoliranih poškodb ACL. Rehabilitacija je bila v večini primerov dolgotrajna, pri čemer imajo vključno vlogo vaje za krepitev mišične moči in proprioceptivni trening. Večina anketirancev se je vrnila na enako raven športne aktivnosti, vendar popolna funkcionalna obnova ni bila vedno dosežena. Prisotni so bili tudi psihološki dejavniki, predvsem strah pred ponovno poškodbo. Razprava: Rezultati poudarjajo pomen celostnega in individualno prilagojenega rehabilitacijskega pristopa, ki vključuje tako fizične kot psihološke vidike. Ugotovitve kažejo, da uspešna vrnitev v šport ni odvisna zgolj od fizične pripravljenosti, temveč tudi od psihološke stabilnosti. Raziskava predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnje raziskave in izboljšanje klinične prakse.
Ključne besede: sprednja križna vez (ACL), medialni kolateralni ligament (MCL), alpsko smučanje, rehabilitacija, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 07.07.2026; Ogledov: 312; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (1,36 MB) |
2. Vloga fizioterapije po operativnem zdravljenju poškodbe sprednje križne vezi pri nogometaših –pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaJasmin Elkaz, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Poškodbe sprednje križne vezi (ACL) sodijo med najpogostejše in najzahtevnejše poškodbe kolenskega sklepa v športu, pri čemer so nogometaši zaradi visokih biomehanskih obremenitev še posebej izpostavljeni tveganju za rupturo. Poškodba pomembno vpliva na funkcionalno sposobnost kolena, kakovost življenja in na možnost nadaljevanja športne kariere. Čeprav operativno zdravljenje omogoča obnovo mehanske stabilnosti kolena, uspešna vrnitev v šport zahteva kakovostno in strokovno vodeno fizioterapevtsko rehabilitacijo. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi sistematičnega pregleda strokovne in znanstvene literature predstaviti vlogo fizioterapije po operativnem zdravljenju poškodbe sprednje križne vezi pri nogometaših ter ovrednotiti njen vpliv na funkcionalno okrevanje in vračanje v šport. Metoda: Diplomsko delo temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu s sistematičnim pregledom literature. Iskanje virov je potekalo v podatkovnih bazah: PubMed, ProQuest, ScienceDirect, PEDro, Cobiss in Google Učenjak. Literatura je bila izbrana na podlagi vnaprej določenih vključitvenih in izključitvenih meril, celoten postopek pa je bil prikazan z metodologijo Prisma. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 13 znanstvenih raziskav. Rezultati kažejo, da strukturirana, kriterijsko vodena in individualno prilagojena fizioterapevtska obravnava pomembno izboljšuje mišično moč, stabilnost kolena, nevromišično kontrolo, zmanjšuje pa tveganje za ponovne poškodbe. Poseben pomen imajo športno specifični rehabilitacijski programi in postopna vrnitev v obremenitve. Razprava in zaključek: Ugotovitve potrjujejo, da fizioterapija predstavlja ključen element rehabilitacije po operativnem zdravljenju ACL pri nogometaših. Uspešnost vračanja v šport je odvisna od individualno prilagojenih rehabilitacijskih programov, upoštevanja psiholoških dejavnikov in od uporabe objektivnih meril napredovanja. Celostno vodena fizioterapevtska obravnava pomembno prispeva k varni, učinkoviti in k dolgoročno stabilni vrnitvi nogometašev v tekmovalni proces.
Ključne besede: sprednja križna vez, fizioterapija, rehabilitacija, nogometaši, operativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 17.04.2026; Ogledov: 661; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Primerjava fizioterapevtske obravnave po rekonstrukciji sprednje križne vezi in dinamični intraligamentarni stabilizaciji: pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaBrina Obreza, 2025, diplomsko delo Opis: Sprednja križna vez je ključna za stabilnost kolenskega sklepa, zato pravilna obravnava po poškodbi pomembno vpliva na dolgoročno funkcionalnost, športno uspešnost in kakovost življenja. Namen diplomskega dela je bil s pomočjo pregleda literature primerjati klasično rekonstrukcijo sprednje križne vezi (RSKV) in metodo dinamične intraligamentarne stabilizacije (DIS) z vidika rehabilitacijskih protokolov in funkcionalnih izidov. Metodologija je temeljila na sistematičnem pregledu strokovne literature, v katerem je bilo analiziranih 19 člankov, izbranih glede na relevantnost, metodološko ustreznost in povezavo z raziskovalnima vprašanjema. Podatki so bili obdelani z deskriptivnim pristopom. Rezultati so pokazali, da se rehabilitacija po DIS osredotoča na zgodnjo obremenitev in ohranjanje naravne vezi, kar pogosto omogoča hitrejše subjektivno okrevanje v prvem letu po posegu. Pri RSKV je pristop bolj konservativen, po fazah in s postopnim povečevanjem obremenitev. Funkcionalni izidi se dolgoročno med metodama večinoma izenačijo. Razprava opozarja na metodološke omejitve raziskav, kot so uporaba različnih merilnih instrumentov in različno dolgo spremljanje. Zaključimo lahko, da obe metodi omogočata primerljivo dolgoročno obnovo funkcije kolena, DIS pa se kaže kot obetavna možnost, predvsem pri mlajših in motiviranih posameznikih.
Ključne besede: sprednja križna vez, rekonstrukcija, dinamična intraligamentarna stabilizacija, rehabilitacija, funkcionalni izidi
Objavljeno v ReVIS: 17.04.2026; Ogledov: 584; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Fizioterapevtska obravnava po rupturi sprednje križne veziPrimož Avbelj, 2024, diplomsko delo Opis: Sprednja križna vez je pomembna vez v kolenskem sklepu, ki stabilizira sklep in preprečuje anteroposteriorni premik golenice na stegnenico. ACL je sestavljen iz kolagenskih vlaken tipa I, ima kompleksno anatomijo in opravlja pomembno vlogo pri delovanju kolena. Ruptura sprednje križne vezi je pogosto povezana z mehanizmom poškodbe, ki vključuje močne rotacijske sile in valgusno obremenitev kolena. Diagnozo lahko postavimo s pomočjo kliničnih testov, pri čemer je Lachmanov test najnatančnejši. Napačna diagnoza po izvedenem kliničnem testiranju ni nemogoča, zato je lahko uporaba slikovnih preiskav, kot je magnetna resonanca, koristna za natančnejšo diagnozo. Poznamo konzervativno in operativno zdravljenje po poškodbi ACL. Cilji zdravljenja posameznika z rupturo ACL vključujejo povrnitev funkcije kolena, odpravljanje psiholoških ovir, preprečevanje nadaljnjih poškodb in zmanjšanje tveganja za osteoartritis kolena. Konzervativno zdravljenje vključuje fizikalno terapijo za krepitev mišic spodnjih okončin, vendar je potrebno zavedanje, da koleno ostane nestabilno in ranljivo za poškodbe še nekaj časa po zdravljenju. Pacienti, ki se odločijo za konzervativno zdravljenje, morda potrebujejo prilagoditev dejavnosti, zlasti tisti, ki se vračajo k športom s pogostimi vrtenji in z nenadnimi spremembami smeri. Poseben poudarek je na živčno-mišičnem treningu, vključno s treningom perturbacij, ki pomaga izboljšati dinamično stabilnost kolena. V rehabilitacijskem procesu je pomembno prilagajanje dejavnosti glede na vrsto športa, ki jo opravlja posameznik, in stopnjo telesne pripravljenosti. Rehabilitacija vključuje več faz, od odpravljanja akutnih simptomov do postopnega vračanja k športnim dejavnostim. Poudarja se pomen individualnega pristopa in spremljanja pacientov skozi različna življenjska obdobja, saj se cilji, vrednote in življenjske prioritete lahko sčasoma spreminjajo.
Ključne besede: Koleno, sprednja križna vez, fizioterapevtska obravnava, rehabilitacija.
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2024; Ogledov: 3034; Prenosov: 128
Celotno besedilo (682,94 KB) |
5. Pomen vaj za propriocepcijo po operaciji sprednje križne veziEva Dukarić, 2024, diplomsko delo Opis: Poškodba sprednje križne vezi (v nadaljevanju: ACL) spada med najpogostejše športne poškodbe. Najpogosteje se pojavi pri športih, ki vključujejo hitre spremembe smeri gibanja, skoke in doskoke. Povzroči lahko bolečino, oteklino, mišično oslabelost, nestabilnost v kolenu, spremenjen obseg gibanja ter spremenjeno mehaniko gibanja. Za diagnosticiranje poškodbe se uporabljajo testi kot so Lachmanov, Pivot – shift in sprednji predalčni test, za potrditev diagnoze pa se opravi magnetna resonanca. Zdravljenje poteka konzervativno ali operativno. Športniki se pogosto odločijo za operativno zdravljenje, ki vključuje odstranitev pretrganega ligamenta ter zamenjavo s kitnim presadkom. Po operaciji bolnik potrebuje rehabilitacijo, ki traja od 6 do 9 mesecv. Ta vključuje zmanjšanje otekline, bolečine, čimprejšno popolno ekstenzijo kolena, krepitev mišic ter izboljšanje mehanike gibanja in živčno – mišičnega nadzora. Izguba propriocepcije je ena izmed glavnih težav po rekonstrukciji ACL, zato je proprioceptivna vadba ključnega pomena, saj omogoča boljše rezultate ter zmanjša tveganje za ponovne poškodbe. Pomembna je za nadzor mišic, ohranjanje dinamične stabilnosti kolena ter za izboljšanje živčno – mišičnega nadzora. Z analizo člankov smo ugotovili, da je proprioceptivna vadba pomembna ne le za izboljšanje ravnotežja, ampak tudi za izboljšanje mišične moči, kinematike gibanja, funkcije kolena, zaznavanja položaja sklepov in gibanja ter sklepnih kotov. Za uspešno zdravljenje je potrebna individualna in celostna obravnava pacienta, saj omogoča izboljšanje bolnikovega stanja ter čimprejšno vrnitev na stopnjo aktivnosti kot je bila pred poškodbo.
Ključne besede: Sprednja križna vez, rehabilitacija, propriocepcija, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2024; Ogledov: 2149; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,47 MB) |
6. Diagnosticiranje poškodbe sprednje križne vezi s kliničnim testiranjemIris Kandžič, 2024, diplomsko delo Opis: Poškodba SKV je pogosta ortopedska poškodba, katere incidenca se kljub preventivnim programom povečuje, zaradi pogostosti pa se v zdravstveni stroki pojavlja želja po hitrejšem in cenejšem načinu diagnosticiranja poškodbe. Namen diplomske naloge je bil pregledati literaturo o diagnostični vrednosti kliničnih testov pri sumu na poškodbo SKV. Cilj naloge je bil ugotoviti občutljivost, specifičnost, diagnostično zanesljivost ter pozitivno in negativno napovedno vrednost nekaterih najpogosteje uporabljenih kliničnih testov pri sumu na poškodbo SKV (Lachmanov test, sprednji predalčni test, pivot shift test in lever sign test) in rezultate primerjati z zlatim standardom (MR in diagnostična artroskopija). Na osnovi predhodnega pregleda literature smo si zastavili hipotezo H1, ki pravi, da imajo klinični testi pri sumu na poškodbo SKV visoko diagnostično zanesljivost, in hipotezo H2, ki pravi, da so rezultati testov, izvedenih med anestezijo, boljši od rezultatov, dobljenih pri testiranju zavestnega pacienta. V pregled je vključenih 12 študij, po pregledu katerih lahko delno potrdimo hipotezo H1, saj imajo testi pri enostavnejših primerih poškodb visoko diagnostično zanesljivost, manj zanesljivi pa so pri akutnih poškodbah, kjer bolečina in oteklina omejujeta izvedbo kliničnih testov, ter pri kompleksnih poškodbah, kjer je poškodovanih več sosednjih struktur in izolirano testiranje SKV ni zadostno. Glede na študije lahko potrdimo hipotezo H2, saj so vse primerjave testiranja pri zavesti in med anestezijo imele boljše rezultate v prid testiranju med anestezijo. Prednost testiranja med anestezijo se pokaže predvsem v tem, da pri močni fleksiji kolena pacient testiranja ne omejuje z mišičnimi kontrakcijami, ki bi jih sprožila bolečina. Kljub temu da so testi poznani in uveljavljeni, pa primanjkuje študij, ki bi definirale situacije, kjer bi jih lahko opolnomočili za diagnosticiranje poškodbe SKV. Take študije bi obsegale definirane statistične parametre testov, poenotene vključitvene in izključitvene kriterije ter demografsko reprezentativen vzorec.
Ključne besede: Sprednja križna vez, poškodba, diagnostična vrednost, klinično testiranje, slikovna diagnostika.
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2024; Ogledov: 3193; Prenosov: 55
Celotno besedilo (833,75 KB) |
7. Fizioterapevtska obravnava pacienta po rekonstrukciji sprednje križne veziNadin Zubović, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo dolgoročne funkcionalne kakovosti življenja pacientov in fizioterapevtski obravnavi po uspešno zaključeni rekonstrukciji sprednje križne vezi (v nadaljevanju: ACL). Cilj naloge je bil raziskati, kako učinkovita je rehabilitacija po rekonstrukciji ACL ter ali obstajajo razlike med spoloma v izidih rehabilitacije. Izpostavljeni sta bili dve osnovni hipotezi. Prva hipoteza je trdila, da fizioterapevtska obravnava pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja po rekonstrukciji sprednje križne vezi. Druga hipoteza pa je predvidevala, da je rehabilitacija po operaciji sprednje križne vezi bolj uspešna pri moških kot pri ženskah. Za diplomsko nalogo so bili analizirani rezultati desetih študij, pri čemer je bila kakovost literature ocenjena kot odlična. Rezultati raziskav so potrdili prvo hipotezo, saj je učinkovita fizioterapevtska obravnava pomembno vplivala na celovito okrevanje in visoko kakovost življenja po rekonstrukciji ACL. Poleg tega so raziskave pokazale, da so moški v nekaterih primerih dosegali boljše rezultate v rehabilitaciji v primerjavi z ženskami, kar je le delno potrdilo našo drugo hipotezo. Aktivno sodelovanje pacientov v rehabilitaciji je igralo ključno vlogo za dosego optimalnih rezultatov, ki so se kazali v izboljšani kakovosti življenja in sposobnosti za športne aktivnosti. Časovni okvir rehabilitacije je predstavljal izziv, vendar se je pokazalo, da pacienti v različnih časovnih obdobjih po operaciji dosegajo dobre rezultate. Kljub pozitivnim ugotovitvam so se pojavili izzivi, zlasti v povezavi s sočasnimi kirurškimi posegi, ki lahko negativno vplivajo na kakovost življenja več kot 10 let po rekonstrukciji ACL. Razmišljanje o integraciji sodobnih tehnologij v rehabilitacijske programe se kaže kot potencialno orodje za optimizacijo procesa okrevanja. Sklepi raziskave poudarjajo ključno vlogo fizioterapevtske obravnave pri izboljšanju funkcionalnosti po rekonstrukciji ACL. Razlike med spoloma zahtevajo prilagojene rehabilitacijske pristope, medtem ko individualiziran pristop ostaja ključen za obvladovanje izzivov in izboljšanje dolgoročnih rezultatov.
Ključne besede: Funkcionalna kakovost življenja, sprednja križna vez, rekonstrukcija in fizioterapevtska obravnava.
Objavljeno v ReVIS: 10.05.2024; Ogledov: 2805; Prenosov: 92
Celotno besedilo (618,55 KB) |
8. Najpogostejše poškodbe rokometaševAnže Dolničar, 2023, diplomsko delo Opis: Fizioterapevtska podpora v profesionalnih rokometnih timih je že nekaj časa stalna praksa. Pojavnost poškodb pri amaterskih športnikih je visoka, še pogosteje pa pride do poškodb pri profesionalnih športih, bodisi individualnih ali skupinskih. Rokomet je visoko intenziven šport, kjer so igralci neprestano v gibanju, kompleksni elementi rokometne igre kot so hitre spremembe gibanj, nenadna zaustavljanja, skoki ter najrazličnejši doskoki in gibanja v preži pa predstavljajo visoko tveganje za pojav poškodb. Glede na mehanizem poškodovanja ločimo akutne poškodbe in pa poškodbe, ki so posledica preobremenitve. Cilj raziskave je bil ugotoviti in analizirati najpogostejše poškodbe, ki se pojavljajo pri profesionalnih igralcih rokometa. Po analizi naše raziskave in pregledu znanstvenih člankov smo ugotovili, da so najpogostejše poškodbe v rokometu zvin skočnega sklepa, poškodba sprednjih kolenskih vezi (ACL), poškodbe dlani in prstov. To so akutne poškodbe, ki so največkrat posledica stika z drugim igralcem ali predmetom (npr. rokometna žoga). Najpogostejše poškodbe, ki pa so posledica obremenitve pa so poškodbe ramenskega obroča, ki pa so največkrat posledica nenehnih elementov meta žoge. Preučili in opredelili smo tudi najustreznejše postopke diagnosticiranja rokometnih poškodb, ter ugotovili, da je najustreznejša celostna diagnostika. Najpomembnejši je natančen fizioterapevtski pregled, ki vključuje vse splošne in specifične procese diagnosticiranja, pri katerem pa so lahko fizioterapevtu v pomoč tudi drugi za to usposobljeni zdravstveni delavci. Poleg tega, je pomembna tudi slikovna radiološka diagnostika, ki je fizioterapevtu v pomoč pri pravilnem diagnosticiranju. Največkrat uporabljene metode radiološkega diagnosticiranja so magnetna resonanca ter rentgensko slikanje. Rezultati naše raziskave so pomembni tako za športnike, kot tudi za vse zdravstvene delavce v športu in trenerje. Z ugotovitvami lahko pozitivno vplivamo na fizioterapevtsko prakso v športu.
Ključne besede: Rokomet, rokometne poškodbe, rehabilitacija poškodb, sprednja križna vez, zvin gležnja.
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2023; Ogledov: 20484; Prenosov: 128
Celotno besedilo (910,15 KB) |
9. SODOBNE SMERNICE IN PRIPOROČILA ZA VRNITEV V ŠPORT PO REKONSTRUKCIJI SPREDNJE KRIŽNE VEZIRok Žagar, 2019, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Poškodba sprednje križne vezi (SKV) je eden izmed glavnih vzrokov izostanka od športne aktivnosti. Po dolgotrajni rehabilitaciji in vrnitvi v šport obstaja od 20 do 30 odstotkov možnosti za ponovno poškodbo. Za zdaj še ni konkretnih smernic glede varne vrnitve v šport, ki bi temeljile na objektivnih kliničnih kriterijih (OKK). Namen diplomske naloge je pripraviti sodobne smernice in priporočila na podlagi sistematskih pregledov literature (SPL). S tem želimo izboljšati proces odločanja pri varnejšem vračanju športnika v trenažno-tekmovalni proces po poškodbi SKV. Metode: Diplomska naloga ima obliko pregleda literature. Vključitvena merila zajemajo: (1) sistematske preglede literature, ki obravnavajo OKK v povezavi s tveganjem za ponovno poškodbo SKV, (2) rekonstrukcijo SKV, (3) datum objave med letoma 2011 in 2019 in (4) angleški jezik. Rezultati: Glede na izbrana vključitvena merila in ročno iskanje smo izbrali 7 relevantnih SPL, ki ustrezajo obravnavani tematiki. Uporabnost: Dosledna uporaba priporočil, podprtih z dokazi, lahko vpliva na zmanjšano incidenco ponovnih poškodb SKV in pripomore k učinkovitejši fizioterapevtski obravnavi v pozni fazi rehabilitacije. Omejitve: Podana priporočila niso dokončna. Obstaja potreba po natančnejših opredelitvah raziskovalnega problema. Pričakovati je, da bomo v prihodnje ob boljši raziskovalni metodologiji podrobneje spoznali problematiko.
Ključne besede: sprednja križna vez, objektivni klinični kriteriji, vračanje v šport, sodobne smernice, sistematski pregledi literature
Objavljeno v ReVIS: 02.10.2019; Ogledov: 6709; Prenosov: 508
Celotno besedilo (673,60 KB) |
