41. Mednarodno okoljsko pravni vidiki problema prenaseljenostiMaja Matičič, 2020 Opis: Svetovno okolje se vedno hitreje spreminja % gozdovi izginjajo, gladina morja se dviga, ledeniki se topijo, zrak in voda pa postajata vedno bolj onesnažena. Vendar pa se okolje ne spreminja le samo od sebe. Velik del krivde za okoljsko problematiko nosimo ljudje, in sicer že zaradi števila, ki nas danes živi na svetu. Trenutno nas je že skoraj 7,8 milijarde, to število pa kljub upadanju stopnje rodnosti vztrajno narašča. Tako stanje ne omogoča več trajnostnega obnavljanja okolja % prenaseljenost pa tudi same potrošne navade ljudi so namreč dejavniki, ki škodujejo zdravemu okolju. Namen tega diplomskega dela je bilo v prvem delu vzpostaviti povezavo med prenaseljenostjo in okoljskimi izzivi ter v drugem delu raziskati, kakšne so možnosti reševanja problematike. To je bilo storjeno preko analize svetovnega prebivalstva in raziskav številnih mednarodnih organizacij. Ugotovila sem, da je število prebivalstva zares dejavnik, ki negativno vpliva na okolje, ter da se kljub vedno glasnejšemu opozarjanju s strani okoljevarstvenikov na negativen vpliv prenaseljenosti zakonodajalci zaradi strahu pred pretiranimi ukrepi in poseganjem v posameznikove človekove pravice, reševanju vprašanja izogibajo. Mednarodne organizacije sicer opozarjajo na težave in poskušajo reševati problematiko, vendar pa so pri tem omejene na suverene odločitve držav, človekove pravice in podobno. Direktnih hitrih rešitev torej ni % na vseh ljudeh je družbena obveznost, da poskrbimo za to, da se o prenaseljenosti začne bolj resno govoriti in opozarjati na okoljske posledice, ki jih ljudje povzročamo s prekomernim razmnoževanjem in prekomerno potrošnjo dobrin. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: okoljsko pravo, prenaseljenost, populacijska politika, mednarodno pravo, demografske spremembe Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1137; Prenosov: 105 Celotno besedilo (1,96 MB) |
42. |
43. |
44. Pokojninska reforma v Sloveniji in svetuEdin Gabeljič, 2017 Opis: Živimo v času globalizacije in cel svet postaja ena celota in se sooča s finančno in
gospodarsko krizo. Tako smo prisiljeni sprejeti nekatere ukrepe in uvesti določene strukturne
reforme. Tukaj kot pomembnejšo zadevo štejemo tudi pokojninsko reformo. Temeljna funkcija
vseh pokojninskih sistemov v Evropi in po svetu je ta, da vsakemu posamezniku zagotovi
finančno varnost v starosti in dostojno pokojnino. Naš Slovenski pokojninski sistem in vsi
Evropski pokojninski sistemi temeljijo na načelu medgeneracijske vzajemnosti. Težava
medgeneracijske vzajemnosti je v tem, da se je porušilo demografsko ravnotežje v svetu. Do
demografskega neravnotežja je prišlo zaradi nizke rodnosti, poznega vstopa mladih na trg
dela, večanja javnega dolga in nepreglednost nad našim pokojninskim sistemom. Nesporno
dejstvo je, da se bo prebivalstvo staralo in temu primerno se bo treba pripraviti. Morali bomo
začeti pravočasno varčevati, bodisi sami bodisi podjetja za dodatno pokojnino delavca. Novi
zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je stopil v veljavo 1.1.2013. Novi zakon
prinaša na področju novosti: zagotoviti dostojne pokojnine in zagotoviti finančno vzdržnost
pokojninskega sistema. Vendar, kot kaže, ta ne bo dovolj in je na vidiku že nova reforma.
Pokojninska reforma je moja glavna tema moje magistrske naloge, kamor poleg praktičnega
dela spada tudi raziskovalni del. V raziskovalnem delu sem se posvetil primerjavi pokojninske
reforme v Evropi in drugje po svetu. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: pokojninski sistem, pokojninska reforma, finančna vzdržnost, demografske spremembe, medgeneracijska vzajemnost, magistrske naloge Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 933; Prenosov: 63 Celotno besedilo (1,25 MB) |
45. Vpliv organizacijske kulture kirurške klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana na učinkovitost zaposlenihAleksander Mlinšek, 2021 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: organizacijska kultura, organizacijska subkultura, učinkovitost, zmogljivost, spremembe, vodenje sprememb, načrtovanje sprememb, organizacijsko vedenje, magistrske naloge Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 918; Prenosov: 82 Celotno besedilo (3,01 MB) |
46. Spremembe kakovosti življenja v Sloveniji med 1997 in 2015Eva Blatnik, 2017 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: kakovost življenja, kazalniki kakovosti življenja, subjektivni kazalniki, objektivni kazalniki, spremembe kazalnikov, statistični podatki, blaginja, življenjska raven, diplomske naloge Objavljeno: 23.08.2021; Ogledov: 987; Prenosov: 79 Celotno besedilo (1,14 MB) |
47. Podnebne storitveLiliana Vižintin, 2020 Opis: Pri soustvarjanju družbe, ki je odporna na podnebne spremembe, je bistveno okrepiti medgeneracijsko sodelovanje, in sicer preko pravičnega ter enakovrednega vrednotenja potreb vseh generacij. Mlade generacije pri tem zahtevajo posebno pozornost, saj jih bodo podnebne spremembe nedvomno najbolj prizadele. Hkrati bodo prav mladi imeli ključno vlogo v procesih prehoda v nizkoogljično družbo, s tem tudi uvajanja sistemskih tehnoloških in družbenih sprememb ter inovacij. Zato si mladi želijo aktivnega sodelovanja v procesu oblikovanja podnebnih politik, so pobudniki in podporniki ukrepanja in inovacij. Prispevek se osredotoča na opolnomočenje mladih in na priložnosti, ki se zanje pojavljajo v obdobju podnebnih sprememb, predvsem na področju izobraževanja in zaposlitve. Z analizo stanja ugotavljamo, da se na trgu že uveljavljajo številne podnebne storitve, ki zagotavljajo podnebne informacije in podatke, s tem pa so v podporo posameznikom in organizacijam iz različnih področij pri sprejemanju odločitev in ukrepov za prilagajanje. Na osnovi tega znanja in orodij se predvidevajo tudi nova zelena delovna mesta in okolju prijazne storitve. Trg podnebnih storitev se bo v prihodnje še okrepil, vključno z vse številnejšimi priložnostmi za izobraževanje in zaposlovanje mladih. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: učenje, izobraževanje, podnebne storitve, podnebne spremembe Objavljeno: 12.11.2021; Ogledov: 943; Prenosov: 81 Celotno besedilo (8,27 MB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
48. VADBA ZA MOČ KOT FIZIOTERAPEVTSKA METODA ZA ZMANJŠANJE SARKOPENIJE PRI STAREJŠIH OSEBAHKlemen Martinovič, 2021 Opis: Trend upada mišične sile se začne kmalu po 50. letu starosti in se pospeši po 70. letu starosti (Strojnik, 2011). Sarkopenijo lahko opredelimo kot sindrom, za katerega je značilna progresivna in splošna izguba mišične mase in moči s tveganjem za neugodne izide, kot so telesna okvara, slaba kakovost življenja in smrt (Santilli in sod., 2014). Mišična moč je trenutno najzanesljivejše merilo mišične funkcije, saj so zaradi tehnoloških omejitev drugi pristopi problematični kot primarni parametri za določanje sarkopenije (Cruz-Jentoft in sod., 2019). Dejavnikov tveganja za pojavitev sarkopenije je več. Eden glavnih dejavnikov pa je izguba tako počasnih kot hitrih motoričnih enot s pospešeno izgubo hitrih motoričnih enot. Poleg izgube hitrih motoričnih enot je prisotna tudi atrofija vlaken (predvsem hitrih vlaken tipa II). To povzroči izgubo mišične moči, ki jo potrebujemo za aktivnosti, kot so dvig s stola, hoja po stopnicah ali povrnitev drže po motnji ravnotežja (Lang in sod., 2010). Zato nas je v tej diplomski nalogi zanimalo, ali lahko z vadbo za moč pozitivno vplivamo na znake sarkopenije pri starejših osebah. V ta namen smo pregledali podatkovni bazi PubMed in PEDro. Po prebiranju strokovne literature smo izbrali 8 raziskav in metaanaliz. Pozitivne učinke vadbe za moč na mišično moč potrjuje 6 raziskav/metaanaliz, na telesne zmogljivosti 5 raziskav/metaanaliz in na mišično maso 2 metaanalizi. Povečanje mišične mase po obravnavah sta 2 metaanalizi zavrnili, zato glede tega nismo prišli do natančnih ugotovitev. Trdimo lahko, da ima vadba za moč pozitiven učinek na pridobitev mišične moči in izboljšanje telesne zmogljivosti pri starejših osebah s sarkopenijo. Zato jo priporočamo kot primerno, varno in učinkovito fizioterapevtsko metodo pri starejših osebah s sarkopenijo kot del preventivnega programa ali zdravljenja. Poudarjamo tudi, naj vadba poteka z večjimi bremeni (do 80 % 1RM), saj tako povečamo vpliv vadbe na izboljšanje mišične moči. Za morebitne učinke povečanja mišične mase pa priporočamo večje obsege vadbe. Ugotovitve bi lahko dopolnili, če bi imeli dostop do vseh člankov s celotno vsebino. V prihodnje bi bilo priporočljivo zajeti večje število novih metaanaliz in raziskav s širšega jezikovnega področja. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: sarkopenija, vadba za moč, vpliv vadbe, starostne spremembe, telesna vadba v starosti. Objavljeno: 19.11.2021; Ogledov: 1418; Prenosov: 149 Celotno besedilo (585,09 KB) |
49. |
50. Kako se Evropska unija spopada z vse bolj spremenljivim okoljem?Nastja Mojca Sodin, 2021 Opis: Okolje zadeva vse nas, saj je povezano z vsakim področjem življenja na našem planetu. Vpliva na način in kakovost življenja, naše zdravje, delo ter varnost. Kot prebivalce Evrope nas povezuje zanimanje za varovanje in izboljšanje okolja. V zadnjih desetletjih se je pokazalo, da je globalno okolje zaradi človekovega ravnanja resno ogroženo. Sem sodijo onesnaženje zraka in vode, ropanje naravnih virov (gozdovi, ribe), iztrebljanje živalskih vrst zaradi uničevanja njihovega življenjskega prostora ter naraščajoča nevarnost, ki jo predstavljajo podnebne spremembe. Ob potrebni politični volji ima človek dovolj znanja in tehnološke sposobnosti, da se upre temu razvoju. Za varovanje in ohranjanje okolja je EU v zadnjih nekaj desetletjih storila veliko. Dogovorila se je za koncepte ravnanja, objavila pravne predpise in sprejela ukrepe za izvajanje, hkrati pa tudi konkretno financirala pionirske raziskave v korist inovativnih okoljskih rešitev ter tako s celotno problematiko močneje vplivala tudi na javno zavest. Pomembno vlogo igra tudi v globalnem merilu, tako da utira pot in vpliva na druge države, da sprejemajo učinkovite ukrepe za podnebno zaščito. Osrednji del diplomskega dela predstavlja politika Evropske Unije na področju okolja in podnebnih sprememb, kot tudi globalni boj proti podnebnim spremembam Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: okolje, Evropska unija, EU, podnebje, Evropa, podnebne spremembe, okoljska politika Objavljeno: 24.02.2022; Ogledov: 836; Prenosov: 86 Celotno besedilo (1,38 MB) |