Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Paliativna oskrba predstavlja pomemben del celostne obravnave starejših v domovih za starejše, kjer se medicinske sestre pri svojem delu soočajo s številnimi strokovnimi, organizacijskimi in čustvenimi izzivi. Namen raziskave je bil ugotoviti raven znanja, stališča, zaznano pripravljenost ter zaznane ovire pri izvajanju paliativne oskrbe ter preveriti, ali med diplomiranimi in srednjimi medicinskimi sestrami obstajajo razlike na teh področjih. Raziskava je temeljila na mešanem raziskovalnem pristopu. Kvantitativni del raziskave je vključeval anketiranje 98 srednjih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ter diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenikov, zaposlenih v devetih domovih za starejše na območju Dolenjske in Posavja. Podatke smo analizirali z uporabo opisne in inferencialne statistike. Kvalitativni del raziskave je obsegal 18 polstrukturiranih intervjujev, ki so omogočili poglobljen vpogled v izkušnje in stališča udeležencev. Intervjuje smo analizirali z metodo analize vsebine, pri čemer smo s pomočjo kodiranja oblikovali tematske sklope in kategorije. Rezultati kažejo, da dokončana izobrazba pomembno vpliva na samooceno znanja, stališča ter zaznano pripravljenost za izvajanje paliativne oskrbe. Ugotovljena je bila statistično značilna povezanost med višjo samooceno znanja in bolj pozitivnimi stališči do paliativne oskrbe. Razlike v zaznavanju ovir med skupinama niso bile potrjene, kar kaže, da so najpogostejše ovire verjetno povezane z organizacijskimi in sistemskimi dejavniki v delovnem okolju. Kvalitativni rezultati so pokazali, da srednje medicinske sestre pogosteje izpostavljajo čustveno obremenjenost neposredne oskrbe, diplomirane medicinske sestre pa poudarjajo predvsem strokovne in organizacijske vidike paliativne obravnave. Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen kontinuiranega izobraževanja ter krepitve organizacijske in psihosocialne podpore zaposlenim, saj lahko le ustrezno usposobljeni in podprti zdravstveni delavci zagotavljajo kakovostno paliativno oskrbo v domovih za starejše.
Ključne besede: paliativna oskrba, domovi za starejše, medicinske sestre, znanje, stališča, zaznane ovire.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 81; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,70 MB)

Opis: Magistrska naloga obravnava uporabo virtualne resničnosti pri obravnavi šolske anksioznosti z vidika strokovnjakov s področja duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Namen raziskave je ugotoviti, v kolikšni meri strokovnjaki poznajo in uporabljajo virtualno resničnost v svoji terapevtski praksi, ter raziskati njihovo pripravljenost za vključevanje te tehnologije v svojo delovno prakso. Raziskava temelji na kvantitativnem pristopu, pri čemer so podatki zbrani z anketnim vprašalnikom. Rezultati pokažejo, da je poznavanje virtualne resničnosti kot terapevtskega orodja med strokovnjaki zelo nizko, njena uporaba pa v terapevtskem smislu sploh ni prisotna. Končne ugotovitve kažejo, da ima virtualna resničnost pri obravnavi šolske anksioznosti obetaven, a še ne povsem uveljavljen potencial, ki pred tem zahteva še nadaljnji razvoj strokovnih in institucionalnih pogojev.
Ključne besede: virtualna resničnost, šolska anksioznost, mladostniki, terapevtska praksa, stališča strokovnjakov, tehnološke inovacije
Objavljeno v ReVIS: 07.05.2026; Ogledov: 223; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Vse več držav dovoljuje evtanazijo in/ali pomoč pri samomoru s pomočjo zdravnika. Vrednote družb, ki oboje prepovedujejo, temeljijo na spoštovanju človeškega življenja in si prizadevajo za ohranjanje teh vrednot. Tako potekajo številne razprave v krogih stroke, znanstvenikov, pravnikov, verskih skupnosti. Vprašanje evtanazije ni več omejeno le na odnos pacient–zdravnik, ampak se seli na druga področja, kot so bioetika, etika, pravo, teologija, javna morala. Oblikovala so se različna stališča do evtanazije. Absolutno jo zavračajo tisti, ki zagovarjajo svetost življenja, zagovarjajo jo tisti, ki se sklicujejo na pravico do avtonomije, pravico do dostojnega življenja in umiranja na dostojanstven način. Ter tisti, ki evtanaziji ne oporekajo, nasprotujejo pa njeni legalizaciji. Zaslediti je celo protislovja v opredelitvi pojmov. Na njeno uzakonitev ne vplivajo zgolj trenutne razmere, ki opredeljujejo družbo, temveč so zajeti vsi dejavniki, ki so jo skozi razvoj zaznamovali: zgodovina, družba, pravo, razvoj medicine in medicinskih postopkov. Delo zajema različne metode raziskovanja. Z zgodovinsko išče izvor evtanazije. Z metodo deskripcije njen razvoj, razvoj stališč, družb. Metoda kompilacije z navedki in citati delo strokovno obogati. Metoda klasifikacije opredeli pojme raziskovanja. Z metodo analize analizira različna stališča, jih opredeli. Metodi deskripcije in analize prepletata celotno delo. Z deduktivno metodo in metodo logičnega sklepanja ugotovi, da družba zaradi razvoja tehnologije in medicine potrebuje evtanazijo. V nadaljevanju z metodo analize razčleni posamične sodbe, zakone, primere držav, ki so uzakonile evtanazijo ter z induktivno metodo in metodo logičnega sklepanja nakaže vpliv sodb na splošne potrebe družb. Metoda analize in primerjalna metoda analizirata slovensko in hrvaško zakonodajo. Ugotovita (ne)spoštovanje treh načel, razvitih iz sodb ESČP, ki jih nacionalna zakonodaja mora spoštovati. S statistično metodo delo interpretira nekaj podatkov poročil RTEs, analizira demografske in bolezenske značilnosti oseb, ki se odločijo za evtanazijo. Metoda sinteze poveže delo v celoto. Namen dela je pregled znanja, stališč in drugih bistvenih elementov, ki spremljajo, vplivajo in strukturirajo pravno podlago za evtanazijo. Cilj dela je ugotoviti kompatibilnost med razvojem družbe in razvojem evtanazije. Magistrsko delo bo z vsemi zbranimi informacijami, podatki in dejstvi uporabno širšemu spektru bralcev, tudi tistim, ki bodo potrebovali evtanazijo.
Ključne besede: evtanazija, pomoč pri samomoru, družba, razvoj, bistveni elementi, stališča, pravna podlaga
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 1061; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Kronična nespecifična bolečina v spodnjem delu hrbta (KNBSH) je ena najpogostejših zdravstvenih težav v sodobni družbi, ki narašča in predstavlja pomemben javnozdravstveni ter ekonomski izziv. Učinkovita obravnava bolnikov s KNBSH temelji na uporabi kliničnih smernic in priporočil, ki zagotavljajo enotna in znanstveno podprta navodila za zdravljenje. Pomembno je, da fizioterapevti in drugi strokovnjaki, vključeni v obravnavo teh bolnikov, dobro poznajo smernice ter jih upoštevajo pri svojem delu in svetovanju bolnikom. Razumevanje stališč in prepričanj slovenskih fizioterapevtov o KNBSH ter ugotavljanje njihovega poznavanja kliničnih smernic je ključnega pomena za nadaljnji razvoj stroke. Takšne raziskave prispevajo k izboljšanju kakovosti oskrbe bolnikov, krepitvi strokovne usposobljenosti fizioterapevtov ter večji usklajenosti z aktualnimi strokovnimi priporočili. Metode: Magistrska naloga temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov je bila kot raziskovalni instrument uporabljena anketa, s katero smo preučili stališča in prepričanja fizioterapevtov o KNBSH ter njihovo poznavanje kliničnih smernic oziroma priporočil glede dela, počitka in telesne aktivnosti za obravnavo teh bolnikov. V raziskavi so sodelovali 104 fizioterapevti, zaposleni na primarni ravni zdravstvenega varstva v Sloveniji. Anketni vprašalnik, pripravljen v spletnem orodju 1KA, so prejeli preko službene elektronske pošte in družbenih omrežij. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo programa SPSS, rezultati pa so predstavljeni v grafični in tabelarni obliki. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da fizioterapevti na primarni ravni zdravstvenega varstva v Sloveniji v veliki meri izražajo neskladje med svojimi stališči in prepričanji o KNBSH ter priporočili sodobnih kliničnih smernic. Največji delež fizioterapevtov (54 %) je skladen s smernicami pri stališčih in priporočilih glede ohranjanja telesne aktivnosti, medtem ko se njihova prepričanja in priporočila ne skladajo s smernicami glede dela (89 %) in počitka (64 %). Razprava: Priporočila zdravstvenih delavcev, vključno s fizioterapevti, lahko pomembno vplivajo na klinični potek bolečine v spodnjem delu hrbta (BSH), saj oblikujejo odnos in prepričanja bolnikov do kronične BSH v kontekstu funkcionalnih omejitev, telesne aktivnosti, dela in počitka. Fizioterapevti imajo poglobljena znanja za obravnavo biomehanskih težav, vendar jim pogosto primanjkuje veščin za učinkovito naslovitev psihosocialnih vidikov BSH. V njihovi praksi so še vedno prisotna nekoristna prepričanja ter stigmatizacija vedenj, povezanih s psihološkimi in socialnimi dejavniki bolečine. Zato bo v prihodnosti ena ključnih intervencij sistematičen in strukturiran izobraževalni pristop, ki lahko bistveno prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe bolnikov in uvajanju najboljših praks v klinično delo. Uporaba standardiziranih obrazcev za oceno stališč fizioterapevtov in drugih zdravstvenih delavcev glede zmotnih prepričanj, povezanih z BSH, bo prav tako ključna za učinkovito obvladovanje tega izziva.
Ključne besede: kronična bolečina v spodnjem delu hrbta, klinične smernice za obravnavo bolečine, biopsihosocialni model obravnave, stališča in prepričanja fizioterapevtov
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2025; Ogledov: 1673; Prenosov: 55
Celotno besedilo (2,21 MB)

Opis: Kompleksnost pacientovih potreb zahteva od izvajalcev zdravstvene nege poznavanje kompetenčnega modela in umestitev le-tega na vse ravni delovanja v zdravstveni negi. V raziskavi smo želeli ugotoviti poznavanje in odnos zdravstvenih delavcev do kompetenčnega modela v zdravstveni negi, razvitega v Sloveniji. Glavni cilj, ki smo ga zastavili, je ugotoviti, v kolikšni meri se aktivnosti zdravstvene nege v kliničnem okolju izvajajo skladno s kompetencami, navedenimi v dokumentu Poklicne aktivnosti in kompetence izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege. Želeli smo dokazati, da se večina izvajalcev v zdravstveni negi zaveda svojih kompetenc in pomembnosti upoštevanja kompetenčnega modela z vidika kakovosti in varnosti pacientov, in da management v zdravstvenih ustanovah zaradi različnih razlogov največkrat ne organizira dela tako, da bi lahko vsi izvajalci opravljali svoje delo skladno s kompetencami. Prikazati smo želeli pomembnost poznavanja in delovanja zdravstvenih delavcev na področju zdravstvene nege skladno s kompetencami, saj samo tako lahko govorimo o kakovostni, etični in pravno varni zdravstveni negi.
Ključne besede: kompetenčni model, zdravstvena nega, izvajalci zdravstvene nege, stališča izvajalcev
Objavljeno v ReVIS: 23.01.2025; Ogledov: 2344; Prenosov: 24
Celotno besedilo (2,19 MB)