1. Fizioterapevtska obravnava osteoporoze in preventivaPatricija Brbre Majetič, 2025, diplomsko delo Opis: Osteoporoza je bolezen, ki prizadene kosti, zaradi česar oslabijo in postanejo bolj dovzetne za zlome. Fizioterapija je učinkovita metoda za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze. Namen diplomskega dela je raziskati vlogo fizioterapije pri obvladovanju osteoporoze in zmanjševanju tveganja za zlome in poškodbe kosti. Fizioterapevtsko zdravljenje pogosto vključuje ciljne vaje, trening ravnotežja in izobraževanje o drži in mehaniki telesa. Poleg zdravljenja imajo preventivni ukrepi ključno vlogo pri obvladovanju osteoporoze. Z obravnavo teh vidikov lahko fizioterapija pomembno prispeva k izboljšanju zdravja kosti in splošne kakovosti življenja posameznikov, ki jim grozi osteoporoza ali je že diagnosticirana.
Ključne besede: Osteoporoza, starost, staranje, fizioterapija, preventiva.
Objavljeno v ReVIS: 18.02.2025; Ogledov: 346; Prenosov: 18
 Celotno besedilo (1,07 MB) |
2. ZDRAVO STARANJE V DOMAČEM OKOLJUMojca Bizjak, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Staranje v domačem bivalnem okolju je želja večine starejših po vsem svetu. Staranje v domačem okolju pomeni varno, neodvisno in udobno življenje v svojem domu in v okviru skupnosti, ne glede na starost, dohodek ali zmogljivosti. Namen raziskave je raziskati zdravo in varno staranje v domačem okolju.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovanju z uporabo deskriptivne metode dela. Uporabljena je bila tehnika intervjuvanja. Kot instrument smo uporabili polstrukturirani intervju, podatke pa smo analizirali v obliki prepisa intervjuja. Raziskava je potekala oktobra in novembra 2024 v občini Krško. Sodelovalo je 6 starejših oseb.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da si vsi intervjuvanci želijo ostati čim dlje doma in samostojno živeti. V starosti jim je najbolj pomembno zdravje in obvladovanje kroničnih bolezni. Pomembno jim je tudi, da imajo koga, ki ga lahko prosijo za pomoč, ko to potrebujejo.
Razprava: Iz raziskave je razvidno, da si starejši ljudje želijo čim dlje ohraniti samostojnost in ostati doma. Prav tako si v starosti želijo družbe družine in znancev. V prostem času radi kaj preberejo, pogledajo televizijo, se podružijo ob kavici ali sprehodu in seveda radi počivajo. Pomembno jim je, da lahko stanovanje prilagodijo svojim potrebam v starosti in zaenkrat se vsi intervjuvanci še počutijo dobro ter teh prilagoditev ne potrebujejo.
Ključne besede: starostnik, zdravo staranje, domače okolje
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 335; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,38 MB) |
3. Model uspešnega staranja za zagotavljanje zadovoljstva z življenjem in subjektivne blaginje LGBTQ+ starejših odraslih : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Socialna gerontologijaMihael Nedeljko, 2024, doktorska disertacija Opis: Starejši odrasli so heterogena skupina, med katerimi so tudi LGBTQ+ osebe, ki se soočajo z dodatnimi izzivi zaradi družbenih norm, kot so diskriminacija, stigma, homo-, bi- ali transfobija, kar vpliva na njihovo zmožnost uspešnega staranja, na njihovo zadovoljstvo z življenjem in na subjektivno blaginjo. Doktorska disertacija temelji na teoriji uspešnega staranja Rowa in Kahna (1997), ki pravita, da so fizično (telesno) in duševno zdravje ter socialna mreža dejavniki uspešnega staranja. Teorijo uspešnega staranja smo nadgradili z dodatnima dejavnikoma – integrirano zdravstveno in socialno oskrbo ter bivanjskim okoljem. V disertaciji odgovarjamo na temeljno znanstvenoraziskovalno vprašanje, ali dejavniki uspešnega staranja vplivajo na zadovoljstvo z življenjem in na subjektivno blaginjo pri LGBTQ+ starejših odraslih. Pri tem smo zasnovali mavrični model zagotavljanja zadovoljstva z življenjem in subjektivne blaginje. Razvili in validirali smo novo mersko lestvico uspešnega staranja LGBTQ+ starejših odraslih, imenovano mavrična lestvica uspešnega staranja – R-SAS. Potrjujemo vpliv dejavnikov uspešnega staranja – fizičnega in duševnega zdravja, socialne mreže in bivanjskega okolja na zadovoljstvo z življenjem, kakor tudi vpliv zadovoljstva z življenjem na subjektivno blaginjo pri LGBTQ+ starejših odraslih. Vpliva integrirane socialne in zdravstvene oskrbe kot dejavnika uspešnega staranja na zadovoljstvo z življenjem nismo potrdili. Družba kot celota in socialna gerontologija kot veda s specialnimi znanji na področju staranja se morata s skupnimi močmi zavzemati za uspešno staranje vseh ljudi, neglede na spolno usmerjenost, spolno identiteto, spolni izraz ali kakšne druge človekove fenotipske značilnosti.
Ključne besede: LGBTQ+ starejši odrasli, uspešno staranje, zadovoljstvo z življenjem, subjektivna blaginja
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 403; Prenosov: 24
Celotno besedilo (3,29 MB) |
4. Ugotavljanje vpliva starosti na bolečino v križu in fizioterapevtska obravnavaŽan Korenjak, 2024, diplomsko delo Opis: Bolečine v križu (BvK) so postale velik zdravstveni problem po vsem svetu. Raziskave potrjujejo, da bolečine v križu doživlja 84 odstotkov svetovne populacije. Bvk je simptom in ne bolezen. Med najpogostejše vzroke za pojavnost BvK uvrščamo pri ljudeh po petdesetem letu starosti degenerativne spremembe diskov in sklepov, lumbalno spinalno stenozo, spondilolistezo in kompresijsko frakturo oz. osteoporotično frakturo. Namen diplomske naloge je bil proučiti literaturo o vplivu fizioterapevtske obravnave na BvK pri starejših odraslih in oceniti njen pojav pri starostnikih zaradi posledice degenerativnih sprememb. Končna sistematična proučitev literature vključuje 14 raziskav. Ugotovili smo, da je pojavnost BvK večja med starejšimi odraslimi zaradi posledice degenerativnih sprememb, ki nastanejo s starostjo. Ugotovili smo tudi, da obstajajo dokazi o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave na BvK pri starejših odraslih.
Ključne besede: bolečina, križ, starostniki, fizioterapevtska obravnava, šola proti bolečini v križu, staranje
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2024; Ogledov: 675; Prenosov: 31
Celotno besedilo (752,48 KB) |
5. |
6. |
7. Dejavniki tveganja za bolečino v križuIztok Stanojević Suwa, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Dejavniki tveganja za bolečino v križu (BvK) so številni in raznoliki. Med biološke dejavnike tveganja za nastanek BvK uvrščamo starost, spol, morfološke značilnosti, mišično zmogljivost, gibljivost in dednost, med psiho-socialne dejavnike pa naravo dela (sedeči poklici in uporaba računalnikov), psihične obremenitve, slaba samopodobo in stres. Namen diplomskega dela je pregled literature o najpogostejših dejavnikih tveganja za nastanek BvK in njihova razvrstitev po pomembnosti. Metode: Pregled literature podatkovnih baz Cobiss, PubMed in Google Scholar. Vključitveni dejavniki so zajemali študije tipa metaanalize, pregledni članki ter klinične študije z datumom objave po letu 2000. Izključitveni kriterij je zajemal študije z vzorcem manjšim od 70 preiskovancev. Rezultati: Najpomembnejši dejavniki tveganja za nastanek BvK so staranje, pridružene bolezni, dolgotrajna prisilna drža, zmanjšana zmogljivost mišic trupa, zmanjšana gibljivost v kolčnem in kolenskem sklepu, telesna neaktivnost, prakticiranje športa na visoki ravni, dolgotrajno nošenje pretežke šolske torbe, kajenje, motne spanja in izpostavljenost stresu. Uporabnost: Poznavanje dejavnikov tveganja za nastanek BvK omogoča oblikovanje preventivnih programov ki vključujejo pravilno gibanje, zmanjšanje telesne teže, zgodnje prepoznavanje simptomov, redne preventivne preglede in ergonomsko delovno okolje. Omejitve: Nedostopnost polnega besedila nekaterih člankov.
Ključne besede: bolečina v križu, dejavniki tveganja, staranje, drža, poklic
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2024; Ogledov: 1429; Prenosov: 46
Celotno besedilo (540,14 KB) |
8. |
9. Kakovost bivanja in vpliv financ na upokojence- študija primera v javnem in zasebnem domu starejših občanovIndira Horozović, 2023, ni določena Opis: Slovenija se spopada s problematiko staranja prebivalstva, ki po uradnih podatkih kaže, da se bo vsako leto delež starejših povečeval vse do leta 2100, ko naj bi bil delež starejših, ki so stari 65 let ali več, kar več kot 32 % prebivalcev Slovenije. Pred leti so glavno problematiko predstavljale čakalne dobe, sedaj je situacija obratna, in sicer prosta mesta v domovih so, vendar primanjkuje kadra, zato nekateri domovi ne morejo sprejemati novih stanovalcev, medtem ko je izbira zasebnih domov bistveno dražja kot javni dom. Različne negativne komentarje o zasebnih domovih lahko zasledimo v medijih, pri čemer trdijo, da bistvene razlike med javnimi in zasebnimi domovi ni, da zasebni domovi služijo le sebi v prid. Zato smo na podlagi raziskovalnega dela raziskali in ugotovili dejansko kakovost bivanja in finančni vidik v javnem in zasebnem domu ter raziskali, da so stanovalci, osebje in družinski člani iz zasebnega doma bolj zadovoljni z bivanjem in oskrbo kot udeleženci raziskave v javnem domu. Zasebni dom starejših občanov je dražji od javnega doma zato, ker javnim domovom nepremičnino za izvajanje dejavnosti zagotovi država, medtem ko si jo morajo zasebni domovi zagotoviti sami, vendar imajo stanovalci enake pravice kot v javnem domu, torej razlik ni. Stanovalci, ki bivajo v javnem domu, bi si želeli bivati v zasebnem, vendar je ključna težava denar oziroma finančno stanje, saj si s pokojnino in s pomočjo družine še vedno tega ne morejo privoščiti. Sodobna družba postaja vse bolj kulturno raznolika. »Državljanov Slovenije manj, tujih državljanov več« je dokaz, da se bodo morali domovi za starejše v sklopu dejavnosti, ki jih izvajajo, udeleževati delavnic glede medkulturnih razlik in medkulturne komunikacije, z učenjem tujih kultur z vidika navad, običajev, prehrane, glasbe itd.
Ključne besede: kakovost bivanja, finance, javni dom, zasebni dom, staranje prebivalstva, boljši pogoji, medkulturnost.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2023; Ogledov: 943; Prenosov: 35
Celotno besedilo (2,14 MB) |
10. Oskrba starejših in invalidnih oseb na domu - poslovni načrtNina Jelen, 2023, diplomsko delo Opis: Tema diplomskega dela je priprava poslovnega načrta za podjetje Oskrba starejših in invalidnih oseb na domu. Trenutno v Sloveniji podjetništvo v tej panogi še ni razvito, vendar ima dober potencial, da se bo začelo razvijati. V Sloveniji je vedno več starejših ljudi, ki potrebujejo občasno pomoč. Gre za to, da se uporabniku omogoči čim lažje in čim daljše dostojno življenje v domačem okolju in se tako ohranja njegova samostojnost čim dlje.
Cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali je v savinjsko-šaleški regiji dovolj povpraševanja po tej storitvi, da lahko ustanovimo podjetje, ki prinaša dobiček.
Ključne besede: poslovni načrt, pomoč na domu, staranje prebivalstva, podjetništvo, dobiček
Objavljeno v ReVIS: 13.09.2023; Ogledov: 1071; Prenosov: 19
Celotno besedilo (995,10 KB) |
