Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Dandanes je zelo veliko starejše populacije. Velika večina se ne more odločiti, ali bi odšla v dom za starejše ali bi ostala v domači oskrbi. Pri tem se pojavlja problem, ki bo tudi v prihodnje vse pogostejši, tj., da so nekateri domovi žal prepolni, hkrati je pa to tudi prevelik strošek glede na povprečno nizke pokojnine za naše okolje. Dom za ostarele pomeni za starostnika nekaj čisto novega, predstavlja mu nove izzive in prilagajanje na novo življenjsko okolje. Obstajajo pa tudi druge možnosti, v katerih starostnik lahko biva in uživa svoja pozna leta. To so npr. varovanje na daljavo, pomoč na domu, nega na domu, dnevno varstvo, oskrbovana stanovanja, začasni sprejemi v domu, ter domsko varstvo, ki so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju. Sam menim, da ima vsak starostnik pravico ostati v domači oskrbi, vse dokler lahko poskrbi sam zase oz. zanj lahko skrbijo svojci, družina, prijatelji in podobno. Obstajajo pa tudi društva, ki se ukvarjajo s starostniki na področju kulture, umetnosti, športa, varstva okolja ipd. V svoji diplomski nalogi bom raziskoval, ali si starostniki želijo ostati v domači oskrbi ali želijo oditi v dom za starejše. Informacije sem pridobil preko anket, ki sem jih izvajal v domu starejših občanov v Medvodah, in s starostniki, ki živijo v domači oskrbi v Kamniku. Ugotovil sem, da si vsak starostnik želi ostati v domači oskrbi čim dlje časa, saj se tam počuti bolj varnega, v okolju mu je že vse znano, ko pa odide v dom za ostarele, pa se mora prilagajati vsemu na novo. Zaradi trenutne situacije z virusom covid-19 je bilo anketiranje malo težje izvedljivo, saj smo imeli v državi posebne ukrepe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: staranje, starostniki, domovi za ostarele, varstvo starostnikov, nega starostnikov, covid-19, domača oskrba, diplomske naloge
Objavljeno: 22.12.2022; Ogledov: 516; Prenosov: 86
Celotno besedilo (2,01 MB)

Opis: Raziskovanje učinkovanja demografskih sprememb na volilno udeležbo na volitvah v Evropski parlament pomeni tematiziranje večjega volilnega vpliva starejših od volilnega vpliva mlajših. Spremembe v starostni strukturi prebivalstva pomenijo staranje volilnega telesa. Če to predstavlja problem, ga vidimo z vidika medgeneracijske pravičnosti. Že tako nizko participacijo na volitvah v Evropski parlament poslabšuje še nizka udeležba mladih. Kadar politična vključenost v premajhnem številu zadeva celotno generacijo, to predstavlja problem demokratične družbe, ki temelji na vključenosti. Vpliv demografskih sprememb na volilno telo ter nastajajoč prepad med mlado in starejšo generacijo kažejo na medgeneracijski demokratični deficit. Proces staranja v Sloveniji bo glede na demografske projekcije EUROPOP2013 in EUROPOP2019 intenzivnejši kot v drugih državah članicah Evropske unije, poleg tega pa se zaradi nizke rodnosti zmanjšuje delež otrok in mladostnikov, mladih volivcev. Raziskovalno smo preučevali kompleksna razmerja rezultatov volilne participacije v Evropski parlament, demografskih sprememb v Sloveniji in Evropski uniji in koncepta medgeneracijske pravičnosti, ki smo ga z vidika trajnostnega razvoja razširili v novo solidarnost, ki lahko kot ogrodje služi razvitju konkretnih strategij za obvladovanje dolgoživih družb Evrope, pri tem pa tudi povečanju volilne udeležbe na volitvah v Evropski parlament.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska unija, Evropski parlament, volitve, volilna participacija, demografija, demografske spremembe, staranje prebivalstva, medgeneracijska pravičnost
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 465; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,52 MB)

Opis: Slovenija se spopada s problematiko staranja prebivalstva, ki po uradnih podatkih kaže, da se bo vsako leto delež starejših povečeval vse do leta 2100, ko naj bi bil delež starejših, ki so stari 65 let ali več, kar več kot 32 % prebivalcev Slovenije. Pred leti so glavno problematiko predstavljale čakalne dobe, sedaj je situacija obratna, in sicer prosta mesta v domovih so, vendar primanjkuje kadra, zato nekateri domovi ne morejo sprejemati novih stanovalcev, medtem ko je izbira zasebnih domov bistveno dražja kot javni dom. Različne negativne komentarje o zasebnih domovih lahko zasledimo v medijih, pri čemer trdijo, da bistvene razlike med javnimi in zasebnimi domovi ni, da zasebni domovi služijo le sebi v prid. Zato smo na podlagi raziskovalnega dela raziskali in ugotovili dejansko kakovost bivanja in finančni vidik v javnem in zasebnem domu ter raziskali, da so stanovalci, osebje in družinski člani iz zasebnega doma bolj zadovoljni z bivanjem in oskrbo kot udeleženci raziskave v javnem domu. Zasebni dom starejših občanov je dražji od javnega doma zato, ker javnim domovom nepremičnino za izvajanje dejavnosti zagotovi država, medtem ko si jo morajo zasebni domovi zagotoviti sami, vendar imajo stanovalci enake pravice kot v javnem domu, torej razlik ni. Stanovalci, ki bivajo v javnem domu, bi si želeli bivati v zasebnem, vendar je ključna težava denar oziroma finančno stanje, saj si s pokojnino in s pomočjo družine še vedno tega ne morejo privoščiti. Sodobna družba postaja vse bolj kulturno raznolika. »Državljanov Slovenije manj, tujih državljanov več« je dokaz, da se bodo morali domovi za starejše v sklopu dejavnosti, ki jih izvajajo, udeleževati delavnic glede medkulturnih razlik in medkulturne komunikacije, z učenjem tujih kultur z vidika navad, običajev, prehrane, glasbe itd.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kakovost bivanja, finance, javni dom, zasebni dom, staranje prebivalstva, boljši pogoji, medkulturnost.
Objavljeno: 22.12.2023; Ogledov: 254; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,14 MB)

Opis: Uvod in namen: Dejavniki tveganja za bolečino v križu (BvK) so številni in raznoliki. Med biološke dejavnike tveganja za nastanek BvK uvrščamo starost, spol, morfološke značilnosti, mišično zmogljivost, gibljivost in dednost, med psiho-socialne dejavnike pa naravo dela (sedeči poklici in uporaba računalnikov), psihične obremenitve, slaba samopodobo in stres. Namen diplomskega dela je pregled literature o najpogostejših dejavnikih tveganja za nastanek BvK in njihova razvrstitev po pomembnosti. Metode: Pregled literature podatkovnih baz Cobiss, PubMed in Google Scholar. Vključitveni dejavniki so zajemali študije tipa metaanalize, pregledni članki ter klinične študije z datumom objave po letu 2000. Izključitveni kriterij je zajemal študije z vzorcem manjšim od 70 preiskovancev. Rezultati: Najpomembnejši dejavniki tveganja za nastanek BvK so staranje, pridružene bolezni, dolgotrajna prisilna drža, zmanjšana zmogljivost mišic trupa, zmanjšana gibljivost v kolčnem in kolenskem sklepu, telesna neaktivnost, prakticiranje športa na visoki ravni, dolgotrajno nošenje pretežke šolske torbe, kajenje, motne spanja in izpostavljenost stresu. Uporabnost: Poznavanje dejavnikov tveganja za nastanek BvK omogoča oblikovanje preventivnih programov ki vključujejo pravilno gibanje, zmanjšanje telesne teže, zgodnje prepoznavanje simptomov, redne preventivne preglede in ergonomsko delovno okolje. Omejitve: Nedostopnost polnega besedila nekaterih člankov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: bolečina v križu, dejavniki tveganja, staranje, drža, poklic
Objavljeno: 30.01.2024; Ogledov: 212; Prenosov: 28
Celotno besedilo (540,14 KB)

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Peptidi, zrela koža, anti-age izdelki, staranje kože
Objavljeno: 14.03.2024; Ogledov: 127; Prenosov: 3
Celotno besedilo (918,84 KB)