Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Zdravje, počutje in zadovoljstvo z življenjem najstarejših starih v Sloveniji
Simona Hvalič Touzery, 2014

Opis: V javnozdravstvenih in družboslovnih razpravah se podatke za mlajše starejše pogosto posplošuje na vse starostnike, a dejansko se najstarejši stari precej razlikujejo od ostalih starostnikov. Namen članka je pokazati na te razlike z vidika zdravja, počutja in zadovoljstva z življenjem. Uporabili smo podatke 4. vala mednarodne raziskave SHARE (2011). Na vzorcu 1.306 slovenskih starostnikov smo opravili bivariantno analizo in ugotovili, da je samoocena zdravja povezana s starostjo (p = 0,000). Najstarejši stari imajo največ simptomov različnih bolezni (p = 0,000), težav s koncentracijo (p = 0,000) in pomanjkanjem energije (p = 0,001) ter so najbolj omejeni pri dnevnih aktivnostih in opravilih (p = 0,000). Pozitiven odnos do življenja s starostjo upada.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kakovost življenja, skrb za zdravje, starejši ljudje, Slovenija
Objavljeno: 24.02.2017; Ogledov: 3760; Prenosov: 124
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

3.
4.
5.
6.
Področje nepremičnin z vidika mlajše in starejše populacije v Republiki Sloveniji
Barbara Kolar, 2017

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko mlajše in starejše populacije na področju nepremičnin. Obravnavani populaciji imata nekaj skupnih in nasprotujočih si lastnosti/značilnosti. Mladi v starosti med 18. in 35. letom v visokem odstotku še vedno živijo doma pri starših. Želijo si osamosvojitve, ki bi jim predstavljala odhod od doma, vendar jim to otežujeta brezposelnost ter posledično pomanjkanje finančnih sredstev. V nasprotju z mladimi pa si starejši ne želijo oditi od doma. V lastni nepremičnini želijo ostati kar se da dolgo in odlašajo z odhodom v institucionalne oblike bivanja. Pomanjkanje finančnih sredstev je otežujoč dejavnik tudi pri starejših. To predvsem občutijo tisti posamezniki, ki živijo sami v gospodinjstvu oziroma v lastni, velikokrat preveliki hiši. V teoretičnem delu smo se predvsem osredotočili na položaj mladih v državi, njihov ekonomski status in stanovanjske razmere. Navedli smo možnosti stanovanjske namestitve mladih, kot so najem neprofitnega stanovanja, bivanje pri starših, bivanje v študentskem domu, dedovanje stanovanja in pomoč v zameno za stanovanje. V nadaljevanju smo opozorili na staranje prebivalstva tako v Sloveniji kot v svetu. Predstavili smo stanovanjske probleme starejših, njihov ekonomski status ter podrobneje opisali institucionalne storitve za starejše. Med njimi smo posebej izpostavili dom za starejše in oskrbovana stanovanja. Ker se zavedamo, da si starejši želijo čim dlje ostati doma, smo predstavili tudi možnosti prilagoditve njihove nepremičnine. Zadnji dve poglavji teoretičnega dela pa podrobneje predstavljata razlike med lastništvom in najemništvom nepremičnine ter njihovo financiranje. Teorijo smo dodatno podkrepili še z informacijami, zbranimi z intervjujema, in sicer z nepremičninskim posrednikom in finančnim svetovalcem. Empirični del naloge vsebuje izsledke raziskave, v kateri smo zajeli mlajšo populacijo v starosti od 18. do 35. leta, ki še živi pri starših, in starejšo populacijo v starosti 60 in več let, ki še ne živi v institucionalnih namestitvah. Ugotovitve kažejo, da mlajši populaciji odhod od doma predvsem otežujejo ekonomski razlogi ter da bi se starejši iz trenutne bivanjske namestitve odselili le v primeru previsokih stroškov vzdrževanja ali zmanjšane samostojnosti pri hišnih opravilih in osebni oskrbi. Spoznali smo, da bi mlajši hitreje sprejeli odločitev za selitev iz trenutne nepremičnine kot starejši. Še najtežje bi z gotovostjo zatrdili, da si tako mlajša kot starejša populacija ne želita skupnega bivanja v isti nepremičnini.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mlajši, starejši, nakup, najem
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 1251; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (8,88 MB)

7.
8.
Timski pristop v paliativni oskrbi
Anita Bandelj, 2019

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Paliativna oskrba, komunikacija, medpoklicno sodelovanje, starejši
Objavljeno: 05.03.2020; Ogledov: 482; Prenosov: 18

9.
Pomen upada vida in staranja na preventivo pred padci
Urška Leskovšek, 2020

Opis: S starostjo se vid slabša. Spremembe pa imajo pomemben vpliv na vsakdanje življenje starejšega. Povečana potreba po pomoči osnovnih dnevnih dejavnosti je povezana z zmanjšano ostrino vida. Vid prispeva k ohranjanju ravnotežja med gibanjem, z njim zaznavamo orientiranost lastnega telesa glede na silo težnosti in gibanja. Proces staranja poslabša tudi ravnotežje, kar poveča nevarnost za padce. Padci postajajo glavna skrb za javno zdravstvo, saj so eden izmed glavnih vzrokov poškodb in smrti starejših odraslih. Padci pri starejših sprožijo strah, kar vodi v depresijo, zaskrbljenost in zmanjšano telesno dejavnost. Čeprav nekatere raziskave niso odkrile pomembne povezave med ostrino vida in tveganjem padca, imajo starejši odrasli z nizko ostrino vida večje tveganje za padce. Zdrav način življenja, ki vključuje redno telesno vadbo, druženje in komunikacijo, prispeva k boljšemu počutju posameznika in večji samozavesti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: starejši (elderly people), ravnotežje (balance), vid (eyesight), padci (falls).
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 659; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

10.
Vstopna strategija podjetja Home Help
Iza Vrtačnik, 2020

Opis: Preko diplomskega dela, vstop podjetja Home Help, sem sprva obravnavala demografske spremembe v Evropi in na splošno v Sloveniji. Trend staranja prebivalstva je očiten. Na nas pa je, ali bomo te napovedi videli kot grožnjo, ki preži nad nami, ali kot odlično poslovno priložnost, s katero lahko olajšamo življenja starostnikov. Trenutno delovno aktivno prebivalstvo, ki predstavlja največji delež populacijske slike, se bo čez nekaj desetletij upokojilo. Zaradi negativnega naravnega prilastka v večini evropskih držav bodo ti ljudje sčasoma predstavljali večino prebivalstva. Vsak izmed njih bo na neki točki potreboval oporo, ki pa zaradi masovnega povpraševanja žal ne bo za vse mogoča. Domovi za ostarele že zdaj pokajo po šivih in življenja svojcev starostnikov so že tako dovolj obremenjena. Tukaj pa nastopi podjetje Home Help za pomoč starejšim pri vsakodnevnih opravilih. Podjetje bo omogočalo servisne storitve za starejše, ki bodo izvajane s strani mladih. Tako rešimo problem pomanjkanja pomoči starejšim ter ponovno združimo odtujene generacije. Poleg tega pa ponudimo mladim nov vir zaslužka ter neprecenljive izkušnje. V diplomskem delu sem se posvetila opisu potencialnega podjetja in panoge, v kateri bo le to opravljalo svoje storitvene dejavnosti. Preko tržne analize sem definirala ciljne trge, ki jih sestavljajo tri segmentne skupine. Opredelila sem dodano vrednost podjetja Home Help, ki se kaže pri ponudbi najbolj kvalitetnih in fleksibilnih servisnih storitev ter povezovanju generacij. Da bi svoje predpostavke in hipoteze potrdila oziroma ovrgla, sem anketirala večje število oseb. Rezultate ankete sem analizirala ter na njihovi predpostavki potrdila oziroma ovrgla hipoteze. Na podlagi marketinškega plana ja nastala cenovna strategija ter načrt marketinških aktivnosti, za vsako ciljno skupino posebej. Diplomsko delo sem zaključila s finančnimi projekcijami za prvo leto delovanja podjetja Home Help. Finančni načrt je razdeljen na kvartalna obdobja s pričakovanim številom uporabnikov v vsakem trimesečju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Home Help, pomoč, starejši, domovi za ostarele, servis, pomoč
Objavljeno: 10.09.2020; Ogledov: 308; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh