1. POMEN TELESNE AKTIVNOSTI ZA OHRANJANJE ZDRAVJATjaša Judež, 2025, ni določena Opis: Telesna aktivnost je temelj dobrega zdravja in dolgotrajnega dobrega počutja, saj krepi telo, izboljšuje telesno pripravljenost, pozitivno vpliva na duševno stanje in preprečuje številne kronične bolezni. Različne vrste vadbe, kot so aerobna vadba, vaje za moč, raztezanje ter vaje za ravnotežje in koordinacijo, prispevajo k boljšemu delovanju telesa in preprečevanju poškodb. Pomanjkanje telesne aktivnosti je vse večji problem sodobnega načina življenja, zato jo je pomembno spodbujati v vsakdanjem življenju in na delovnem mestu. Ključno vlogo pri promociji telesne aktivnosti imajo zdravstveni delavci, zlasti medicinske sestre in fizioterapevti, ki lahko s svojim strokovnim znanjem in prilagojenimi intervencijami prispevajo k izboljšanju gibalnih navad in posledično boljšemu zdravju prebivalstva.
Ključne besede: telesna aktivnost, krepitev zdravja, kakovost življenja, starejši odrasli, prehrana
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 24; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,52 MB) |
2. ZLORABE IN NASILJA PRI OSKRBI STAREJŠIH OSEB NA DOMUEgzona Gashi, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Nasilje in zloraba sta družbeni problem, ki potrebuje še veliko raziskovanja problematike za boljše ukrepanje in preprečevanje nasilja. Nasilje nad starejšimi je posledica več dejavnikov, ki se prepletajo. Pomembno je ozaveščanje javnosti o nasilju in zlorabi.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovanju z uporabo deskriptivne metode dela. Uporabljena je bila tehnika intervjuvanja. Kot instrument smo uporabili polstrukturirani intervju, podatke pa smo analizirali v obliki prepisa intervjuja. Raziskava je potekala decembra in januarja 2025 v občini Krško. Sodelovalo je 10 starejših oseb.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da si vsi intervjuvanci nasilje povezujejo z nečim negativnim. Intervjuvanci se strinjajo, da je pomembno o nasilju ozaveščati javnost, saj to prispeva k učinkovitejšemu in kakovostnejšemu preprečevanju.
Razprava: Iz raziskave je bilo razvidno, da sta nasilje in zloraba negativna pojava, ki vplivata tako na posameznika kot družbo. Za posameznika ima lahko fizične, psihične in čustvene posledice. Nasilje krši temeljne človekove pravice, kot sta varnost in svoboda.
Ključne besede: nasilje, zloraba, oskrba na domu, starejši
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 32; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,48 MB) |
3. Razumevanje pomena osamljenosti stanovalcev v domovih za starejše v perspektivi zdravega staranja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaPetra Petrič, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osamljenost je zapleteno in edinstveno čustveno stanje, ko je oseba podvržena prikrajšanju socialnih virov, ki se nanašajo na medčloveške odnose. Socialna izolacija in osamljenost imata resne posledice za kakovost življenja in dobro počutje, s tem pa ovirata zdravo staranje. Razširjenost hude osamljenosti med starejšimi ljudmi, ki živijo v domovih za ostarele, je vsaj dvakrat večja kot pri populaciji, ki živi v skupnosti. Nedavne študije so poročale o še višjih stopnjah osamljenosti med pandemijo COVID-19. Družbeni odnosi so temeljna potreba za zdravo starost. Metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali z anketiranjem. V raziskavi sta sodelovala 102 stanovalca doma starejših Danice Vogrinec Maribor. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo opisne in sklepne statistike v programu IBM SPSS Statistics 29 ter jih prikazali v obliki grafov in tabel s pomočjo programov Microsoft Office Word in Microsoft Office Excel. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih podatkov je bilo ugotovljeno, da so stanovalci doma za starejše občutili višje stopnje osamljenosti med pandemijo COVID-19. Ocena osamljenosti se ni navezovala na število svojcev, ki jih obiskujejo. Prav tako ni bilo razlik v osamljenosti glede na spol anketirancev. Velik vpliv na oceno osamljenosti pa je imela samoocena zdravstvenega stanja in počutja anketiranega. Razprava: Osamljenost je pogosto preučevana kot dejavnik tveganja za številne zdravstvene in duševne težave. Hkrati pa je slabo zdravstveno stanje možen vzrok za socialno izolacijo in izključenost. Obravnavanje zdravstvenih potreb starejših ljudi je pomembno sredstvo za spodbujanje njihove stopnje družbene povezanosti. Prepoznavanje osamljenosti bi moralo biti sestavni del psihološke in zdravstvene ocene v tej populaciji.
Ključne besede: osamljenost, starejši, domovi starejših, COVID-19, zdravo staranje
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2025; Ogledov: 63; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,11 MB) |
4. Telesna dejavnost starejših odraslih v domu upokojencev DomžaleRomana Lisjak, 2025, diplomsko delo Opis: Redna TD je ključnega pomena za zdravo staranje. Naši predniki so v paleolitiku razvili »varčne« gene, ki nam v obdobjih lakota – obilje in TD – počitek omogočajo, da naše telo optimalno deluje. V sodobnem času pa smo ljudje preveč telesno nedejavni in sedeči, to pa ni v skladu z našimi geni; zato se pojavljajo bolezni moderne dobe kot so koronarna in periferna arterijska bolezen, srčno popuščanje, dislipidemija, hipertenzija, debelost, diabetes tipa 2, kognitivno upadanje, osteoartritis, osteoporoza in druge. Posledice sedečega življenjskega stila najbolj prizadenejo starejšo populacijo in kljub priporočilom za izvajanje redne TD, redkokateri starejši odrasli dejansko vzdržujejo starosti primeren nivo TD.
V diplomski nalogi smo s proučitvijo literature raziskovali področje TN in njene učinke, z anketo pa smo želeli dobiti uvid s stopnjo TD stanovalcev, ki bivajo v institucionalnem zavodu. Zastavili smo hipotezo H1: »Starejši odrasli v Domu
upokojencev Domžale so premalo telesno dejavni«. V sistematski pregled literature smo vključili 12 raziskav v angleškem jeziku. Iz rezultatov je razvidno, da obstaja
pomembna povezava med SV, TN ter debelostjo, večjim tveganjem za padce, manjšo kardiorespiratorno kondicijo, mišično močjo in slabšim ravnotežjem. Po drugi strani pa
obstaja tudi povezava med kakršnokoli količino TD in manjšim tveganjem za smrt ter nekatere bolezni. Pomembna ugotovitev je tudi, da se je povsod z objektivnimi merilniki gibanja, količina gibanja pri preiskovancih povečala, subjektivni odgovori v vprašalnikih pa k temu niso prispevali. Rezultati ankete kažejo, da so stanovalci dovolj telesno dejavni, da v veliki večini dosegajo minimalno vrednost ZITD, prav tako
ugotavljamo, da so anketirani stanovalci aktivni vsaj 5 ur na teden, kar dosega minimalne standarde SZO. S tem smo zavrnili hipotezo H1.
Z opravljeno raziskavo smo dodatno potrdili pomen TD, njene pozitivne učinke ter negativne učinke SV, tako prisotnega v naši družbi. Pomembno je, da s tem seznanimo zaposlene, svojce ali skrbnike ter bivajoče v domovih, da bi bili vsi kot populacija bolj telesno dejavni.
Ključne besede: starejši odrasli, telesna dejavnost, telesna nedejavnost, institucionalni zavod, sedeče vedenje
Objavljeno v ReVIS: 06.06.2025; Ogledov: 200; Prenosov: 8
Celotno besedilo (952,04 KB) |
5. Izboljšanje kognitivnih sposobnosti starejših zaposlenih z računalniškim kognitivnim treningom : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Socialna gerontologijaZdenka Milič Kavčič, 2025, doktorska disertacija Opis: Uvod: Pospešeno staranje svetovnega prebivalstva bo vodilo do povečanja deleža starejših v delovni sili. Računalniški kognitivni trening (RKT) je učinkovit pri izboljšanju kognitivnih sposobnosti, vendar kljub temu njegove koristi za starejše delavce ostajajo premalo raziskane. Preverjali smo učinkovitost RKT v realnem okolju, na delovnem mestu, s poudarkom na zaposlenih, starih 50+ let, iz javnega sektorja. Metode: referenti za izvajanje zavarovanj (n = 82) so bili randomizirani bodisi v intervencijsko skupino (24 45-minutnih vadb RKT dvakrat na teden) bodisi v pasivno kontrolno skupino. Meritve kognitivnih sposobnosti, dobrobiti (well-being), zadovoljstva pri delu in produktivnosti so bile zbrane in ocenjene pred in po-RKT. Rezultati: Udeleženci, ki so opravljali RKT, so izboljšali izvršilne sposobnosti (p = 0,04). Opaziti je trend spremembe delovne produktivnosti po-RKT (p = 0,09), pri čemer je kontrolna skupina pokazala znaten upad (p = 0,02), medtem ko je intervencijska skupina ostala stabilna. Zaključek: RKT med delovnim časom pisarniških delavcev pozitivno vpliva na kognicijo in ohranjanje dobrobiti brez padca produktivnosti (kljub porabi 5 % delovnega časa za RKT). Ob novih izzivih in zahtevah spreminjajočih se delovnih mest bi RKT lahko bil preventivna in podporna intervencija za pomoč starejši delovni sili pri ohranjanju in izboljšanju kognitivnih in vedenjskih sposobnosti.
Ključne besede: starejši zaposleni 50+, računalniški kognitivni trening (RKT), dobro počutje (well-being), produktivnost
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2025; Ogledov: 324; Prenosov: 10
Celotno besedilo (9,64 MB) |
6. Model dejavnikov, ki vplivajo na odločanje starejših za udeleževanje organizirane gibalne vadbe v Sloveniji : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Socialna gerontologijaTatjana Tomažič, 2024, doktorska disertacija Opis: Redna gibalna dejavnost in vadba koristita fizičnemu in duševnemu zdravju, a so starejši dosledno premalo gibalno dejavni. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako povečati delež starejših pri organizirani gibalni vadbi. Za pripravo tovrstnih ukrepov je ključno poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na odločanje starejših za udeleževanje organizirane gibalne vadbe, zato je bila raziskava usmerjena v ugotavljanje teh dejavnikov. Uporabljen je bil mešani raziskovalni pristop. Kvantitativni vzorec je vključeval 1777, kvalitativni vzorec pa 29 udeležencev gibalne vadbe v društvu Šola zdravja, starih 60 let in več. Kot instrument je bil v kvantitativnem delu raziskave uporabljen nestandardiziran anketni vprašalnik. Pridobljeni podatki so bili pozneje prepisani in analizirani s programom IBM SPSS, različica 29.0. Kvalitativni del raziskave je bil opravljen s polstrukturiranimi intervjuji, ki so bili analizirani z metodo vsebine. Rezultati raziskave so pokazali, da so se starejši za vključitev v organizirano gibalno vadbo največkrat odločili zaradi izboljšanja psihofizičnega počutja in značilnosti gibalne vadbe, manj pa zaradi socialnega vidika in zdravstvenih težav. Ugotovljeno je bilo tudi, da je udeleževanje organizirane gibalne vadbe v starosti statistično značilno povezano z aktivnim ukvarjanjem s športom v mladosti, z udeleževanjem organizirane gibalne vadbe med delovno-aktivnim življenjem in z ukvarjanjem z drugimi prostočasnimi dejavnostmi. Na podlagi dobljenih rezultatov je bil oblikovan model s poglavitnimi dejavniki, pripravljene pa so bile tudi iztočnice za oblikovanje ukrepov, ki se nanašajo na povečanje deleža starejših pri organizirani gibalni vadbi. Ugotovljeni dejavniki in iztočnice ponujajo strokovno podlago za načrtovanje in promocijo programov organiziranih gibalnih vadb za starejše.
Ključne besede: starejši, gibalna dejavnost, organizirana gibalna vadba, dejavniki, društvo Šola zdravja
Objavljeno v ReVIS: 26.03.2025; Ogledov: 301; Prenosov: 7
Celotno besedilo (5,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Ozaveščenost in stališča starejših odraslih o paliativni oskrbi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaAlina Ribič, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Paliativna oskrba postaja ključni del socialnega in zdravstvenega varstva, ki je osredotočena na izboljšanje kakovosti življenja, zagotavljanja psihosocialne podpore, lajšanja bolečin ter nudenja podpore bolnikom in njihovim svojcem v zadnjem obdobju življenja. Zaradi velikega nerazumevanja paliativne oskrbe in napačnih stališč smo raziskali ozaveščenost starejših odraslih nad 65 let v domovih za starejše in tistih, ki bivajo v domačem okolju v okolici Ptuja. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo s pomočjo anketnega vprašalnika, povzetega po Zelko idr. (2021). V raziskavi je sodelovalo 100 starejših odraslih iz domov starejših (enote Žabjak, Juršinci in Ptuj) in starejši odrasli, ki živijo v domačem okolju. Izvedli smo namensko vzorčenje, saj smo ciljali na ustrezno starostno skupino. Podatke smo analizirali z uporabo programa SPSS 29.0, pri čemer je bila statistična značilnost določena z vrednostjo p<0,05. Rezultati: Med anketiranci je bilo 48 (48 %) starejših odraslih moškega spola in 52 (52 %) starejših odraslih ženskega spola. Največ je bilo starih 80 let ali več (42 %). Kar 48 % paliativne oskrbe ne poznajo, vendar so zanjo že slišali. 13 % pa je imelo nekaj znanja o njej. Nismo ugotovili statistično značilne razlike o ozaveščenosti o paliativni oskrbi glede na stopnjo izobrazbe (p = 0,188). Razprava in sklep: Rezultati kažejo, da starost, spol in izobrazba ne vplivajo na poznavanje paliativne oskrbe med starejšimi odraslimi. Ozaveščenost med starejšimi odraslimi je zelo nizka, kar opozarja na potrebo po boljši informiranosti. Rezultati ponujajo pomembne informacije o nadaljnjem ozaveščanju starejših odraslih o paliativni oskrbi glede na njeno pomembno vlogo v današnjem času.
Ključne besede: starejši odrasli, paliativna oskrba, ozaveščenost, stališča, znanje
Objavljeno v ReVIS: 12.03.2025; Ogledov: 358; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,93 MB) |
8. Nefarmakološki pristopi pri obravnavi mišično-skeletne bolečine pri starostnikih : pregled literatureNejc Vinko, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Kronična mišično-skeletna bolečina predstavlja medicinski in socialno-ekonomski izziv po vsem svetu. Največkrat prizadene starejše odrasle in vodi v cikel nedejavnosti, kar posledično vodi do zmanjšanja funkcije, spremljajočih psiholoških učinkov in zmanjšane kakovosti življenja. Zaradi hitrega večanja geriatrične populacije in zaradi stroškov, težav ter stranskih učinkov pri uporabi farmakologije obstaja vedno večja potreba po učinkovitih nefarmakoloških pristopih. Metode: V diplomskem delu smo uporabili metodo sistematičnega pregleda, analize in sinteze znanstvene in strokovne literature. Študije smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah Google Scholar, Science Direct in PubMed. Postopek izbire člankov smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Vključene članke smo opisno predstavili in jih razvrstili po hierarhiji dokazov. Rezultati: Ugotovili smo, da obstaja veliko sodobnih nefarmakoloških pristopov, ki blagodejno vplivajo na obvladovanje in zdravljenje kronične mišično-skeletne bolečine. Multimodalen pristop pri obvladovanju te bolečine je bolj učinkovit kot uporaba le ene nefarmakološke metode. Različne oblike vadbe se v literaturi najpogosteje uporabljajo za obvladovanje kronične bolečine in so ponavadi del multidisciplinarne intervencije, prinašajo dobre rezultate, zato lahko sklepamo da je vadba najučinkovitejši nefarmakološki pristop pri zdravljenju kronične mišično-skeletne bolečine. Razprava: Ugotovili smo, da vsi nefarmakološki pristopi, ki so bili vključeni v pregledane raziskave, pozitivno vplivajo na bolnike, saj pripomorejo k zmanjšanju bolečine, boljši telesni funckiji in kvaliteti življenja. Vsak bolnik je edinstven, kot tudi njegov potek bolezni in odziv na različne terapevtske pristope, zato je ključno, da se pred začetkom zdravljenja izvede temeljit pregled in ocena stanja bolnika ter se v sodelovanju z njim določijo kratkoročni in dolgoročni cilji pri oblikovanju individualnega programa zdravljenja.
Ključne besede: nefarmakološki pristopi, kronična mišično-skeletna bolečina, starejši odrasli, obvladovanje bolečine
Objavljeno v ReVIS: 25.02.2025; Ogledov: 343; Prenosov: 13
Celotno besedilo (11,19 MB) |
9. Stiske starejših odraslih ljudi z anksiozno motnjo po izgubi partnerja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaJana Sever, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Zaradi vse večjega staranja prebivalstva je razumevanje duševnega zdravja starejših ključnega pomena, še posebej v povezavi z intenzivnimi čustvenimi izzivi, kot so žalovanje in anksioznost. Diplomsko delo raziskuje stiske starejših odraslih, ki se soočajo z anksioznimi motnjami po izgubi življenjskega partnerja. Namen raziskave je bil poglobiti razumevanje teh stisk, preučiti strategije soočanja in opredeliti ključne vire podpore. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu, pri čemer je bila uporabljena interpretativna fenomenološka analiza. Intervjuji z desetimi osebami, starejšimi od 65 let, ki so izgubile partnerja in jim je bila diagnosticirana anksiozna motnja, so potekali v mesecu juliju in avgustu 2024. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji in kodirani, da bi omogočili prepoznavanje ključnih tem, povezanih z doživljanjem anksioznosti in žalovanjem. Rezultati: Ugotovili smo, da se je pri večini sodelujočih anksioznost poslabšala po smrti partnerja, nekateri pa so se z njo soočali že prej. Najpogostejše stiske so bile osamljenost, močna žalost, tesnoba, nespečnost in telesni znaki anksioznosti. Čeprav so si mnogi pomagali z družino, terapevti in podpornimi skupinami, bi nekateri potrebovali več strokovne in organizirane pomoči. Podatki potrjujejo, da se anksioznost po izgubi partnerja pogosteje poslabša pri že prej anksioznih posameznikih. Razprava: Raziskava je pokazala, da starejši z anksioznimi motnjami potrebujejo celovito pomoč, še posebej med žalovanjem. Zanje moramo razviti posebne oblike pomoči, ki bodo vključevale tako čustveno kot družbeno podporo. Naše ugotovitve pomagajo bolje razumeti, kako sta povezana žalovanje in anksioznost, ter nakazujejo smeri za nadaljnje raziskovanje in izboljšave pri delu s starejšimi odraslimi.
Ključne besede: anksiozne motnje, žalovanje, izguba partnerja, starejši odrasli, duševno zdravje
Objavljeno v ReVIS: 23.01.2025; Ogledov: 526; Prenosov: 59
Celotno besedilo (2,11 MB) |
10. Model uspešnega staranja za zagotavljanje zadovoljstva z življenjem in subjektivne blaginje LGBTQ+ starejših odraslih : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Socialna gerontologijaMihael Nedeljko, 2024, doktorska disertacija Opis: Starejši odrasli so heterogena skupina, med katerimi so tudi LGBTQ+ osebe, ki se soočajo z dodatnimi izzivi zaradi družbenih norm, kot so diskriminacija, stigma, homo-, bi- ali transfobija, kar vpliva na njihovo zmožnost uspešnega staranja, na njihovo zadovoljstvo z življenjem in na subjektivno blaginjo. Doktorska disertacija temelji na teoriji uspešnega staranja Rowa in Kahna (1997), ki pravita, da so fizično (telesno) in duševno zdravje ter socialna mreža dejavniki uspešnega staranja. Teorijo uspešnega staranja smo nadgradili z dodatnima dejavnikoma – integrirano zdravstveno in socialno oskrbo ter bivanjskim okoljem. V disertaciji odgovarjamo na temeljno znanstvenoraziskovalno vprašanje, ali dejavniki uspešnega staranja vplivajo na zadovoljstvo z življenjem in na subjektivno blaginjo pri LGBTQ+ starejših odraslih. Pri tem smo zasnovali mavrični model zagotavljanja zadovoljstva z življenjem in subjektivne blaginje. Razvili in validirali smo novo mersko lestvico uspešnega staranja LGBTQ+ starejših odraslih, imenovano mavrična lestvica uspešnega staranja – R-SAS. Potrjujemo vpliv dejavnikov uspešnega staranja – fizičnega in duševnega zdravja, socialne mreže in bivanjskega okolja na zadovoljstvo z življenjem, kakor tudi vpliv zadovoljstva z življenjem na subjektivno blaginjo pri LGBTQ+ starejših odraslih. Vpliva integrirane socialne in zdravstvene oskrbe kot dejavnika uspešnega staranja na zadovoljstvo z življenjem nismo potrdili. Družba kot celota in socialna gerontologija kot veda s specialnimi znanji na področju staranja se morata s skupnimi močmi zavzemati za uspešno staranje vseh ljudi, neglede na spolno usmerjenost, spolno identiteto, spolni izraz ali kakšne druge človekove fenotipske značilnosti.
Ključne besede: LGBTQ+ starejši odrasli, uspešno staranje, zadovoljstvo z življenjem, subjektivna blaginja
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 508; Prenosov: 28
Celotno besedilo (3,29 MB) |
