1. Analiza pojavnosti depresije med starostniki, živečimi v domačem okolju v povezavi s sociodemografskimi dejavnikiNatalija Hozjan Komac, 2025, ni določena Opis: Starostna depresija je pomemben javnozdravstveni problem, ki pogosto ostaja neprepoznan in nezdravljen, kar lahko močno vpliva na kakovost življenja starejših. Še posebej so spregledani starostniki, ki niso vključeni v sistemsko institucionalno obravnavo. Namen raziskave je preučiti, kakšna je pojavnost depresivne simptomatike pri populaciji starostnikov, ki živijo v domačem okolju, in identificirati povezave med znaki depresije ter različnimi sociodemografskimi dejavniki in prisotnostjo kroničnih bolezni.
V raziskavi je sodelovalo 123 starostnikov, starih 65 let ali več, ki živijo v domačem okolju. Za oceno depresivnih simptomov je bila uporabljena Geriatrična lestvica depresivnosti (GLD-15). Poleg tega so anketiranci izpolnili vprašalnik, ki je zaobjel sociodemografske podatke, vključno s starostjo, spolom, zakonskim stanom, območjem bivanja in prisotnostjo kroničnih bolezni.
Rezultati raziskave so pokazali, da je imelo 40,2% udeležencev simptome depresije, pri čemer je imelo 12,8% posameznikov blago, 12,0% zmerno in 15,4% hudo stopnjo depresije. Najmočnejša dejavnika tveganja za razvoj depresije sta bila zakonski stan (izguba sopotnika ali sopotnice) in prisotnost kroničnih bolezni. Analiza ni pokazala statistično značilne povezave med depresijo in starostjo, spolom ali območjem bivanja.
Ugotovitve raziskave poudarjajo pomembnost zgodnjega odkrivanja in obravnave depresije pri starejših, še posebej pri osebah z zdravstvenimi težavami in tistih, ki živijo sami. Uporaba presejalnih orodij, kot je GLD-15, lahko pripomore k zgodnjemu odkrivanju depresije in izboljšanju dostopa do ustrezne obravnave, kar bi pozitivno vplivalo na kakovost življenja starostnikov.
Ključne besede: depresija, starostnik, Geriatrična lestvica depresivnosti-GLD, sociodemografski dejavniki, domače okolje.
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2025; Ogledov: 286; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (1,95 MB) |
2. ZDRAVSTVENA NEGA STAROSTNIKA Z DEMECO V MULTISENZORNEM OKOLJUSandra Kamernik, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Demenca je zahrbtna bolezen, ki se razvija počasi, a enakomerno skozi več let, zaradi česar jo okolica pogosto prepozna šele v napredovani fazi. Osebe z demenco, zlasti v poznejših fazah, imajo omejen dostop do senzorične obogatitve in smiselnih dejavnosti, kar jih pogosto postavlja v vlogo pasivnih prejemnikov oskrbe z malo možnosti za vključevanje v vsakodnevne rutinske aktivnosti. Ta raziskava prepoznava pomen multisenzornega okolja kot nefarmakološke intervencije, ki lahko bistveno izboljša kakovost življenja starostnikov z demenco. Namen diplomske naloge je, da s pomočjo sistematičnega pregleda literature preučimo vpliv multisenzornega okolja na oskrbo starostnika z demenco in vlogo zdravstvene nege pri njegovi implementaciji.
Metoda: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu znanstvene in strokovne literature. Iskanje virov je potekalo v bibliografskih bazah ScienceDirect, PubMed, Google Scholar in Google učenjak, s ključnimi besedami: »starostnik«, »demenca«, »multisenzorno okolje«, »multisenzorna terapija« in »zdravstvena nega«. Iskanje smo omejili na angleško literaturo, objavljeno med leti 2013–2023, z dostopom do celotne vsebine. Ključne besede so bile povezane z Boolovim operatorjem AND. Za identifikacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice PRISMA.
Rezultati: V pregled je bilo vključeno 16 člankov, katerih podatke smo analizirali s tehniko kodiranja in oblikovali vsebinske kategorije, kot so: vpliv multisenzornega okolja (MSE) na vedenjske in psihološke simptome demence, pomen individualizirane oskrbe, vloga medicinskih sester in negovalcev, fiziološki učinki MSE, izboljšanje kakovosti življenja ter ovire in priporočila za uporabo MSE. Rezultati pregleda literature kažejo, da ima multisenzorno okolje pomembne pozitivne učinke na vedenjske in psihološke simptome demence, kot so zmanjševanje agresije, tesnobe in apatije, ter prispeva k izboljšanju razpoloženja, komunikacije in fizioloških parametrov. Individualizirana oskrba v multisenzornem okolju se je izkazala kot ključna za doseganje teh učinkov, pri čemer imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri prilagajanju stimulacije potrebam posameznika. Kljub dokazanim prednostim uporabe MSE se še vedno soočamo z ovirami, kot so pomanjkanje prostora, sredstev in usposobljenosti osebja za izvajanje teh intervencij.
Ključne besede: Starostnik, demenca, multisenzorno okolje, multisenzorna terapija, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 430; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,42 MB) |
3. ZDRAVO STARANJE V DOMAČEM OKOLJUMojca Bizjak, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Staranje v domačem bivalnem okolju je želja večine starejših po vsem svetu. Staranje v domačem okolju pomeni varno, neodvisno in udobno življenje v svojem domu in v okviru skupnosti, ne glede na starost, dohodek ali zmogljivosti. Namen raziskave je raziskati zdravo in varno staranje v domačem okolju.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovanju z uporabo deskriptivne metode dela. Uporabljena je bila tehnika intervjuvanja. Kot instrument smo uporabili polstrukturirani intervju, podatke pa smo analizirali v obliki prepisa intervjuja. Raziskava je potekala oktobra in novembra 2024 v občini Krško. Sodelovalo je 6 starejših oseb.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da si vsi intervjuvanci želijo ostati čim dlje doma in samostojno živeti. V starosti jim je najbolj pomembno zdravje in obvladovanje kroničnih bolezni. Pomembno jim je tudi, da imajo koga, ki ga lahko prosijo za pomoč, ko to potrebujejo.
Razprava: Iz raziskave je razvidno, da si starejši ljudje želijo čim dlje ohraniti samostojnost in ostati doma. Prav tako si v starosti želijo družbe družine in znancev. V prostem času radi kaj preberejo, pogledajo televizijo, se podružijo ob kavici ali sprehodu in seveda radi počivajo. Pomembno jim je, da lahko stanovanje prilagodijo svojim potrebam v starosti in zaenkrat se vsi intervjuvanci še počutijo dobro ter teh prilagoditev ne potrebujejo.
Ključne besede: starostnik, zdravo staranje, domače okolje
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 416; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,38 MB) |
4. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI STAROSTNIKA S SIVO MRENOVeselka Šušak, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Siva mrena je bolezen, ki prizadene veliko starejših ljudi in povzroča zmanjšano ostrino vida, kar prispeva k slabši kakovosti življenja starostnika. Namen diplomske naloge je preučiti vlogo medicinske sestre pri obravnavi starostnika s sivo mreno.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela smo zbrali, analizirali in sintetizirali primarne ter sekundarne vire. Primarne podatke za analizo smo pridobili s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz Cobiss, PubMed, Google učenjak.
Rezultati: Ugotovili smo, da imajo medicinske sestre ključno in kompleksno vlogo pri obravnavi starostnikov pred in med operacijo sive mrene ter po njej. Njihovo strokovno delo zahteva individualni pristop s poudarkom na zagotavljanju varnosti pacienta. Pomembne naloge medicinskih sester so informiranje pacienta, timsko delo in celostna obravnava. Med glavnimi izzivi, ki vplivajo na kakovost oskrbe, so prenatrpanost operacijskih programov, pomanjkanje kadra in dolge čakalne dobe. Informiranje poteka ustno in pisno, pri čemer je ključnega pomena
preverjanje razumevanja informacij. V pogosto koristno podporo so tudi svojci pacientov. Udeleženci raziskave so poudarili, da pomanjkanje kadra otežuje kakovostno komunikacijo in informiranje. Pred operacijo medicinske sestre izvajajo specifične preiskave in pripravljajo pacienta. Med operacijo spremljajo vitalne funkcije, instrumentirajo in dokumentirajo postopek. Po operaciji se osredotočajo na aplikacijo terapije, izobraževanje pacienta o nadaljnji
oskrbi in preprečevanje pooperativnih zapletov. Tako njihovi strokovnost in prilagodljivost pomembno prispevata h kakovosti celotne obravnave pacienta.
Razprava: V izvedeni raziskavi smo ugotovili, da oftalmološke medicinske sestre potrebujejo visoko stopnjo specifičnega znanja in veščin pri oskrbi starostnikov po operaciji sive mrene. Z različnimi praksami za operacijo sive mrene in naraščajočim številom starostnikov z motnjami vida obstaja možnost za boljšo organizacijo storitev in kakovost oskrbe.
Ključne besede: Vloga medicinske sestre, operacija, siva mrena, starostnik.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 546; Prenosov: 35
Celotno besedilo (2,11 MB) |
5. VIDIK ZDRAVSTVENE NEGE STAROSTNIKA PO POŠKODBI GLAVEKlaudija Štefanec, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Starostne spremembe pri starostnikih vodijo do hitrejših poškodb glave, medtem
ko fiziološke spremembe v možganih poslabšajo izide zdravljenja in otežujejo zdravstveno
nego. V nalogi smo opisali izzive zdravstvene nege, preučili najpogostejše negovalne
diagnoze, opredelili ključne življenjske aktivnosti ter raziskali vlogo medicinske sestre pri
vključevanju svojcev v obravnavo starejših po poškodbi glave. Namen raziskave je bil preučiti
različne vidike zdravstvene nege starejših po poškodbi glave.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo
deskriptivne metode. Za empirični del so bili zbrani in analizirani podatki, pridobljeni s tehniko
intervjuvanja z vnaprej pripravljenimi vprašanji. V raziskavo smo vključili šest izvajalcev
zdravstvene nege z delovnimi izkušnjami pri obravnavi starostnikov s poškodbo glave.
Sekundarne podatke smo pridobili s pregledom strokovne in znanstvene literature domačih in
tujih avtorjev. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah COBISS, PubMed, Google Učenjak in
ScienceDirect.
Rezultati: Izzivi medicinskih sester so prepoznavanje simptomov poškodb glave,
preprečevanje zapletov in padcev, spodbujanje rehabilitacije, prilagajanje oskrbe individualnim
potrebam ter sodelovanje z multidisciplinarnim timom in družinami. Negovalne diagnoze, ki so
prisotne pri starejših s poškodbo glave, so: zmanjšana sposobnost prilagoditve znotraj lobanje,
tveganja za neučinkovito prekrvavitev možganov, aspiracijo, neučinkovit dihalni vzorec,
okužbo in akutno bolečino. Najpogosteje izvajane življenjske aktivnosti so spremljanje vitalnih
funkcij, aplikacija zdravil, pomoč pri osnovnih dejavnostih in preprečevanje zapletov, ki so
prilagojene posamezniku in temeljijo na teoriji Virginie Henderson. Medicinske sestre svojce
informirajo, izobražujejo, jim dajejo čustveno podporo, jih koordinirajo in motivirajo.
Razprava: Medicinske sestre imajo izjemno pomembno vlogo pri oskrbi starostnikov s
poškodbo glave. Svoje delo opravljajo z visoko mero predanosti in strokovnosti, pri čemer se
vsakodnevno srečujejo z različnimi izzivi. Na podlagi celovite ocene potreb posameznika
postavljajo prilagojene negovalne diagnoze, hkrati pa izvajajo vseh 14 temeljnih življenjskih
aktivnosti po modelu Virginie Henderson. Kot ključni povezovalni člen med starostnikom,
njegovimi bližnjimi in multidisciplinarnim timom zagotavljajo celostno obravnavo ter prispevajo
k izboljšanju kakovosti življenja in okrevanju starostnikov.
Ključne besede: Zdravstvena nega, celostna oskrba, poškodba glave, starostnik, svojci.
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 640; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,51 MB) |
6. Proces rezervacij oskrbe starostnikov na domu : magistrska nalogaTomaž Nemanič, 2024, magistrsko delo Opis: Pričujoča magistrska naloga se osredotoča na proces prijave starostnika oziroma oskrbovanca
za oskrbo na domu. Predvsem obravnava proces rezervacije termina za posamezno storitev in
ob tem predstavlja kritično presojo ter mišljenje starostnikov in zdravstvenih delavcev z vidika
tako rezervacij termina oskrbe kot tudi načina oskrbe na domu. Predstavljen je osnovni proces,
ki omogoča starostniku možnost rezervacij terminov oskrbe in vpogled v evidenco njegovega
zdravstvenega stanja. Izboljšavo procesa predstavlja online zdravljenje. Namen je zadovoljiti
ciljno skupino oskrbovancev, ki storitev potrebujejo, in zdravstvenega osebja, ki storitev oskrbe
nudijo in vodijo evidenco zdravstvenega stanja oskrbovanca.
Ključne besede: oskrba, procesi, starostnik, zdravstveni delavec, naročanje
Objavljeno v ReVIS: 29.08.2024; Ogledov: 787; Prenosov: 24
Celotno besedilo (4,28 MB) |
7. |
