1. Geopolitični položaj Makedonije od časov Osmanskega imperija do osamosvojitveGoran Drovenik, 2016 Opis: Makedonija leži na jugovzhodnem delu Balkanskega polotoka. Njena zgodovina je dolga in pestra. V preteklosti so se na ozemlju Makedonije odvijali dogodki, ki so pomembno vplivali na nadaljnji potek in razvoj zgodovine tega prostora. Makedonski Slovani so se na območje Makedonije naselili na začetku 6. stoletja in tako s tega predela potisnili ilirska in grška plemena. Glavni nasprotnici makedonskih Slovanov sta bili Bolgarija in Bizanc. Na začetku 9. stoletja je bila Makedonija v večji meri okupirana s strani Bolgarije. Kasneje v 10. stoletju so se makedonski Slovani pod vodstvom Samuela osvobodili in ustanovili makedonsko državo, ki se je obdržala do sredine 11. stoletja. V času razpada Bizantinskega cesarstva so na območju Makedonije nastale manjše države, ki so kasneje zaradi neenotnosti postale lahek plen osmanskih osvajalcev. Makedonija je bila prvo ozemlje Balkanskega polotoka, ki je bilo v celoti osvojeno s strani osmanske oblasti, in hkrati ozemlje, ki je bilo najdlje pod oblastjo Osmanskega imperija. Dolgotrajno obdobje vladanja Osmanskega cesarstva je v Makedoniji dolgoročno vplivalo na kulturno, ekonomsko in politično področje življenja tedanjega prebivalstva ter prav tako tudi na razvoj tedanje družbe in na kasnejše dogodke. Po razpadu Osmanskega cesarstva je bila usoda Makedonije odvisna od sosednjih držav, ki so imele do nje politične in teritorialne pretenzije. Srbija, Bolgarija in Grčija so nadvlado nad Makedonijo dosegle s pomočjo evropskih zaveznic, ki so v tej zgodbi videle tudi svoje interese. Znana zgodovinska dogodka, ki sta ponovno spremenila usodo Makedonije, sta bili balkanski vojni leta 1912 in 1913 (Bukareški mirovni sporazum 1913). V obdobju med 1. in 2. svetovno vojno je bila Makedonija v sestavi SHS v podrejenem položaju in brez priznane identitete. Po 2. svetovni vojni je dobila svojo državotvornost in lastno identiteto kot del Titove Jugoslavije. Po razpadu Jugoslavije, leta 1992, je razglasila neodvisnost in postala samostojna država, ki je v mednarodnem okolju priznana kot FYROM (Former Yugoslav Republic of Macedonia) in ne pod ustavnim imenom Makedonija.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zgodovina, geografija, geopolitični položaj, statistična analiza, etnične skupine, Makedonija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 4362; Prenosov: 196
 Celotno besedilo (1,90 MB) |
2. Analiza prehranskih navad na Koprskem območju in vpliv na gostinsko ponudboMatjaž Marinič, 2018 Opis: POVZETEK
V diplomskem delu analiziramo prehrambne navade prebivalcev Kopra in okolice.
Glavni predmet preučevanja so prehranjevalne navade na izbranem območju. Povod za raziskavo je med drugim tudi izražena skrb za bolj zdrav način prehranjevanja in posledično izboljšanje zdravstvenega stanja. Cilj dela je obrazložitev oz. eksplanacija stanja na področju prehrambnih navad v Kopru in zaledju. Eksplanatorni cilj odkriva vzročnost starosti kot dejavnika, ki vpliva na prehranjevalne navade prebivalcev izbranega območja.
Pri izdelavi teoretičnega dela diplomskega dela smo si pomagali s slovensko in tujo strokovno literaturo o prehrani in prehrambnih navadah. Pojasnjeni so različni pojmi v povezavi s hranilnimi snovmi, s piramido zdrave prehrane pa so prikazana priporočena razmerja na dnevnem jedilniku. Za potrebe analize uporabimo anketni vprašalnik z enajstimi vprašanji zaprtega tipa. Anketiranci so naključni prebivalci mesta Koper in okolice, razdeljeni v tri starostne skupine. Postavimo si tri hipoteze. Tekom raziskave dve hipotezi ovržemo, eno pa potrdimo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: hranilne snovi, Koper in okolica, piramida zdrave prehrane, prehrambne navade, statistična analiza
Objavljeno: 07.07.2018; Ogledov: 2685; Prenosov: 147
Celotno besedilo (1,55 MB) |
3. |
4. |
5. Sodna praksa Sodišča EU s področja delovnega pravaAnja Smodič, 2023 Opis: V magistrskem delu sem predstavila evropsko delovno pravo, Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju SEU) in predhodno odločanje v evropskem pravu. Nato sem predstavila deset primerov sodb SEU iz delovnega prava in njihov vpliv na nacionalno zakonodajo in sodno prakso držav članic EU ter poleg navedla še uporabljene pravne vire iz sodb. Sodbe so s področja organizacije delovnega časa, prenosa podjetij, napotitve delavcev, letnega dopusta, enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, spremembe spola in starostne pokojnine ter varstva nosečih delavk oz. delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, pri delu. Skozi te primere in vključeno slovensko delovnopravno sodno prakso ter dodatno raziskavo slovenske delovnopravne sodne prakse, sem prišla do ugotovitev, da je slovenska sodna praksa s področja delovnega prava usklajena z odločitvami SEU ter da slovenska delovna in socialna sodišča ne dajejo več pravic, kot veleva evropska zakonodaja. V zadnjem delu sem se lotila statistične raziskave naslavljanja predhodnih vprašanj držav članic EU ter izdanih sodb SEU iz delovnega prava v obdobju od januarja 2018 do avgusta 2022. Namen pridobivanja podatkov je bil ugotoviti, ali Slovenija naslavlja na SEU zelo malo predhodnih vprašanj s področja delovnega prava. Iz predstavljenih podatkov lahko vidimo, da je temu žal tako, v analizi pa sem predstavila tudi razloge za to. V zaključku sem pozornost namenila prihodnjemu razvoju delovnega prava, pri čemer sem delno izhajala tudi iz predstavljenih sodb SEU. Navedla sem razloge nacionalnih sodnikov, zakaj se generalno gledano neradi poslužujejo postavljanja predhodnih vprašanj na SEU. Direktnih statističnih podatkov o številu naslovljenih predhodnih vprašanj držav članic EU in sodbah SEU na področju delovnega prava nisem nikjer zasledila, zato sem z lastno raziskavo statistike tega področja prišla do novih podatkov. S prevodi iz tujih virov, kot so npr. mesečna poročila za delovno pravo Evropske komisije, sem v slovenski jezik doprinesla vpogled v to, kako so predstavljene sodbe vplivale na delovno pravo držav članic EU. Prav tako sem tudi s prevodi iz raznih tujih virov prikazala aktivnost oz. neaktivnost nacionalnih sodnikov pri postavljanju predhodnih vprašanj. Na podlagi vsega predstavljenega lahko dobimo nek dodaten vpogled v evropsko delovno pravo in v to, kakšne spremembe se obetajo v prihodnje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: evropsko delovno pravo, sodbe SEU iz delovnega prava, SEU, predhodno vprašanje, statistična analiza predhodnih vprašanj in sodb SEU iz delovnega prava, pravo EU, nacionalni sodnik, nadaljni razvoj delovnega prava
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 566; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,52 MB) |
6. |
