1. Omejitve pri stavki javnih uslužbencev v državnih organih : magistrsko deloMira Mendaš, 2025, magistrsko delo Opis: Stavka lahko poteka v zasebnem oz. gospodarskem ali javnem sektorju. Pri tem prihaja do različnih posledic. Zato so možne tudi omejitve stavke. Namen magistrskega dela je bil predstaviti pravico do stavke javnih uslužbencev v državnih organih in preučiti omejitve, s katerimi se v posameznih dejavnostih srečujejo. Magistrsko delo na celovit način prikazuje ustreznost pravne ureditve pravice do stavke v Sloveniji. Prikazuje in v določenem pogledu tudi razjasnjuje dileme, kot je na primer, ali je sedanji Zakon o stavki iz obdobja pred osamosvojitvijo Slovenije še ustrezen ali ga je treba temeljito prenoviti. Rezultati raziskave v tem delu prispevajo tudi k lažjemu razumevanju dodeljevanja nujnih nalog med samo stavko, ki za zaposlene pomenijo omejevanje pravice do stavke. V delu je pojasnjeno, ali in kako slovenska zakonodaja dopušča omejevanje in prepoved pravice do stavke. Pojasnjeno je tudi, v katerih dejavnostih javnega sektorja in kako je urejena omejitev pravice do stavke ter ali je ta v vseh dejavnostih javnega sektorja urejena podobno. Na podlagi vseh zbranih podatkov je v delu utemeljeno, da je pravica do stavke ustavna pravica, ki bi morala vsem zaposlenim delavcem enako pripadati. Delo opozarja tudi na zastarelost trenutno veljavne zakonodaje na področju stavke in na nujnost njene »posodobitve«. Ključne besede: stavka, pravica, delavci, omejitve, zakonodaja Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 398; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,00 MB) |
2. Sindikalna svoboda : magistrsko deloEma Kaštrun, 2024, magistrsko delo Opis: Sindikalna svoboda je osnovno načelo, ki delavcem omogoča organiziranje v sindikate ter sodelovanje v sindikalnih dejavnostih brez strahu pred represijo ali diskriminacijo. Gre za pravico do svobodnega združevanja, kolektivnega pogajanja in stavke, ki je ključnega pomena za ustvarjanje uravnoteženega delovnega okolja. Delavcem omogoča, da učinkovito zastopajo svoje interese in si prizadevajo za izboljšanje delovnih pogojev, plač, varnosti ter drugih ugodnosti. V magistrskem delu najprej predstavljam zgodovinski razvoj sindikalne svobode z uporabo zgodovinske metode, nato proučujem pravna pravila in načela pravnega sistema z normativno-dogmatično metodo. Sindikalno svobodo opisujem z deskriptivno metodo, analiziram z analitično metodo ter primerjam s sindikalnimi ureditvami drugih držav s primerjalno metodo. Uporabljam induktivni in deduktivni pristop ter zaključujem s sintetično analizo v zaključnem delu. Namen magistrskega dela je raziskati pomen, ki ga ima EU na sindikalno svobodo in sindikate v Sloveniji. Osredotoča se na analizo zakonodaje in prakse drugih držav v primerjavi s slovensko sindikalno ureditvijo, pri čemer je ključno razumeti učinkovitost sindikatov v kolektivnih pogajanjih ter razloge za njihov uspeh ali neuspeh. Dodatno raziskuje, kako se sindikati v Sloveniji spopadajo z digitalizacijo ter kakšni so njihovi največji izzivi na tem področju. Skozi analizo teh vidikov magistrsko delo sledi cilju razumevanja vpliva EU na sindikalno svobodo v Sloveniji ter opredelitvi izzivov in možnih rešitev za delovanje sindikatov v digitalnem okolju. Ugotovitve magistrskega raziskovanja kažejo, da so evropske smernice okrepile sindikalne pravice v Sloveniji ter spodbudile interakcijo med delodajalci in sindikati. V ZDA je ključen Nacionalni zakon o delovnih razmerjih za delovanje sindikatov, medtem ko je v afriških in arabskih državah pogosto omejena sindikalna svoboda zaradi družbenih in političnih okoliščin. Izzivi, ki jih je prinesla pandemija COVID-19, so še posebej izpostavili potrebo po prilagoditvah v sindikalnem delovanju, vključno z integracijo digitalnih orodij za organizacijo in komunikacijo, ter prilagajanjem strategij pogajanj in politik sindikatov. Na podlagi teh ugotovitev lahko sindikalni voditelji oblikujejo strategije za krepitev sindikalnih pravic in izboljšanje dialoga med delavci in delodajalci. Poleg tega lahko ugotovitve magistrskega dela služijo kot temelj za oblikovanje politik, ki spodbujajo sindikalno svobodo in krepijo pravice delavcev tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Ključne besede: sindikalna svoboda, sindikat, ustanavljanje sindikatov, delavci, stavka, kolektivno pogajanje, socialni dialog Objavljeno v ReVIS: 29.10.2024; Ogledov: 507; Prenosov: 32
Celotno besedilo (3,45 MB) |
3. Pravica do stavke : magistrsko deloRobert Horvat, 2021, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je celovita obravnava pravice do stavke s poudarkom na omejevanju in prepovedjo te pravice, predvsem v policiji. V prvem delu je pojasnjeno, kaj je stavka, predstavljeni so nacionalni in mednarodni pravni viri, ki določajo pravico do stavke ter zakonske omejitve te pravice zaradi javnega interesa. Osrednji del zajema delovanje sindikatov v javnem sektorju in delovanje obeh reprezentativnih sindikatov v policiji v Sloveniji. V zadnjem delu je narejena primerjava med slovensko in tujo zakonodajo ter slovensko in tujo ustavno sodno prakso, ki ureja omejitev oziroma prepoved pravice do stavke v vojski in policiji. Stavka je tista varovana ustavna pravica oziroma neka skrajna sila %ultima ratio% boja delavcev in sindikatov za varovanje in uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela. Delavci z organiziranostjo kolektivno izražajo svoje nezadovoljstvo na takšen način, da za krajši oziroma določen čas ustavijo delo. Pogoje za uveljavljanje pravice do stavke pa določa Zakon o stavki. Uveljavitev pravice do stavke obenem povzroča škodo subjektu, proti komu je usmerjena. Ustava v drugem odstavku 77. člena določa, da se določenim kategorijam oseb zaradi javne koristi z zakonom omeji pravica do stavke oziroma se omejitve vežejo na vrsto in naravo dejavnosti v povezavi z zahtevami javne koristi. To pomeni, da je dopustno omejevati ali prepovedovati pravico do stavke tistim delavcem, ki opravljajo dejavnosti, kjer javna korist takšne omejitve ali prepoved stavke zahteva. Omejitve pravice do stavke mora zato biti objektivne in funkcionalne narave. Vsebinsko omejevanje stavke z natančno navedbo nalog, ki jih je med stavko zaradi javnega interesa treba opravljati, lahko pripelje do tega, da bo določenemu številu delavcev v nekaterih službah stavka dejansko prepovedana. To zlasti velja tedaj, če se omejitve stavke z naštevanjem nujnih nalog, katerih opravljanje je treba med stavko zagotoviti, nanašajo na pooblaščene delavce v določenih službah, kot je vojska in policija. Policisti in javni uslužbenci, zaposleni v Policiji in na Ministrstvu za notranje zadeve, imajo pravico do stavke, vendar so v primerjavi z večino zaposlenih v javnem sektorju in gospodarstvu omejeni do takšne mere, da morajo kljub stavki opravljati naloge, s katerim se zagotavlja varnost ljudi in njihovega premoženja, te naloge pa so določene v Zakonu o organiziranosti in delu v policiji. Ta ustavna pravica je v Republiki Sloveniji z Zakonom o obrambi popolnoma odvzeta le vojaškim osebam, ki so zaposlene v Slovenski vojski. Ključne besede: stavka, pravica, omejitev, policija, sindikat Objavljeno v ReVIS: 16.12.2021; Ogledov: 3115; Prenosov: 155
Celotno besedilo (851,14 KB) |
4. Stavka izvajalcev zdravstvene dejavnosti v javnem sektorju v Republiki Sloveniji : diplomsko deloMojca Brus, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko pravice do stavke izvajalcev zdravstvene dejavnosti v javnem sektorju v Republiki Sloveniji (RS). Namen dela je bil proučiti pravico do stavke izvajalcev zdravstvene dejavnosti v javnem sektorju v RS in njene omejitve, ki posegajo v pravico. Zanimala nas je pravna ureditev tega področja v RS in kako je ta učinkovita v praksi. Diplomsko delo je zasnovano iz dveh delov, teoretičnega in analitično-empiričnega. S pomočjo kronološkega pregleda do sedaj izvedenih stavk izvajalcev zdravstvene dejavnosti v javnem sektorju RS in osebne izvedbe intervjujev, v katerih sta sodelovala izbrana intervjuvanca, ki delujeta na tem področju, in sicer generalni sekretar Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije in predsednik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, smo v delu prišli do sklepa, ki potrjuje, da so bili delavci v zdravstveni dejavnosti v javnem sektorju kljub zakonskim omejitvam pri izvrševanju svoje pravice do stavke do sedaj učinkoviti. Raziskava je hkrati pokazala, da zakonske omejitve posegajo v pravico do stavke do takšne mere, da delavcem preprečujejo pravico do 100-odstotne stavke. V skladu z Ustavo RS bi moral imeti vsak delavec enake pogoje za izvrševanje pravice do stavke, a se ti v praksi - celo v isti dejavnosti - lahko izredno razlikujejo Ključne besede: stavka, zdravstvena dejavnost, javni sektor, zakonske omejitve, pravice delavcev Objavljeno v ReVIS: 23.07.2021; Ogledov: 2098; Prenosov: 108
Celotno besedilo (413,17 KB) |
5. |