Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PACIENT S ČREVESNO STOMO
Klara Nosan, 2024, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Stoma je odprtina na trebušni steni, ki jo je mogoče povezati z našim prebavnim ali urinskim sistemom, poznamo pa tudi dihalne stome. Stoma je videti kot majhen rožnat prirastek, prišit na telo. Ker stome nimajo mišic, se urin in blato izločata nenadzorovano. Stome delimo glede na čas trajanja, torej na začasne in stalne. Črevesne stome delimo na stome debelega črevesja in tankega črevesja. V diplomski nalogi se bomo opredelili na življenje pacienta s črevesno stomo in spremembo življenjskega sloga. Namen raziskave je preučiti kakovost življenja pacienta s črevesno stomo. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela smo zbirali, analizirali in sintetizirali primarne ter sekundarne vire. Primarne podatke smo analizirali s pridobljeno tehniko anketiranja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internih baz (PubMed, Cobiss). Rezultati: V anketi je sodelovalo 100 anketirancev. Z raziskavo smo ugotovili, da so 49 (49 %) anketirancem uvedli črevesno stomo zaradi raka debelega črevesa. 35 (47 %) anketirancev se sooča z vnetjem kože okoli stome. Kolostomo ima izpeljano 63 (63 %) anketirancev. Raziskava je pokazala, da se 86 (86 %) anketirancev strinja, da je uvedba stome vplivala na njihovo življenje. Velika večina anketirancev 81 (81 %) trdi, da ima stoma velik vpliv na samopodobo. Razprava: V raziskavi smo ugotovili, da spol, starost in socialni status ne vplivajo na vpeljavo črevesne stome. Največ anketirancev ima nameščeno kolostomo, kar pomeni, da imajo stomo izpeljano na levem delu trebuha. Ker ima večina naših anketirancev stomo več kot eno leto, lahko predvidevamo, da je njihova stoma trajna. Prav tako lahko na podlagi naše raziskave ugotovimo, da so pacienti dobili dobra navodila o negi stome, saj je večina anketirancev odgovorila, da za oskrbo stome porabijo manj kot 20 minut. V raziskavi smo ugotovili, da do stome največkrat privede rak debelega črevesa ali rak danke.
Ključne besede: stoma, ileostoma, kolostoma, zapleti, prolaps, samopodoba, življenjski slog.
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 601; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

2.
ZDRAVSTVENA VZGOJA PACIENTA S SINDROMOM KRATKEGA ČREVESA
Špela Ferlin, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sindrom kratkega črevesa ima zelo kratko in jedrnato definicijo, in sicer se vanjo uvrščajo zgolj pacienti, ki je ostalo samo 150–200 cm funkcionalnega črevesja. Zaenkrat v Sloveniji k sreči trpi za to diagnozo malo pacientov. Pomembna je multidisciplinarna obravnava takega pacienta, v katero so vključene številne veje medicinske in zdravstvene stroke. Vsi vključeni v takšno obravnavo morajo dobro poznati svoje delo. Ključnega pomena za takšne paciente je prehrana, v večini primerov pa so odvisni od parenteralne prehrane do konca življenja. Namen diplomske naloge je bil preučiti zdravstvenovzgojno delo pri pacientu s sindromom kratkega črevesa, osredotočili pa smo se tudi na uporabo parenteralne prehrane in uporabo izločalne stome. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Zbirali smo primarne in sekundarne vire. Zbiranje primarnih podatkov je potekalo s tehniko intervjuvanja. Sekundarno zbiranje podatkov je potekalo s pregledom domače in tuje strokovne literature internetnih podatkovnih baz (PubMed, Coobis, Google Učenjak in Dlib). Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da intervjuvanci niso imeli težav s sprejetjem podane diagnoze sindroma kratkega črevesa, hitro so se soočili in sprejeli to kot dobro, saj so z ugotovitvijo bolezni začeli živeti nekako lažje kot prej. Vsi pacienti uporabljajo parenteralno prehrano zaradi kratkega črevesa in malabsorpcije. Pacienti, ki imajo nameščeno tudi stomo, niso podali večjih problemov. V življenju so se morali prilagoditi in spremeniti dnevne navade, kar jim ni povzročilo hujših težav in s tem živijo celo bolj kakovostno življenje. Razprava: Rezultati raziskave kažejo, da je sindrom kratkega črevesa eden izmed najpogostejših vzrokov za odpoved prebavil. Lahko se pojavi v katerem koli življenjskem obdobju. Je kronična bolezen, zaradi katere pacienti postanejo odvisni od parenteralne prehrane. Nekaterim pacientom je treba narediti stomo zaradi ponavljajočih se vnetij in resekcij v črevesju. Ker lahko za to boleznijo zbolijo tudi že dojenčki, je pomembna vključitev družine v njihovo obravnavo. Ključnega pomena pri tej bolezni predstavljata zdravstvenovzgojno delo in nega, saj je treba paciente poučiti o drugačnem načinu življenja, treba jim je svetovati in jih poučiti o parenteralni prehrani in o negi stome. Ker je pacientov s sindromom kratkega črevesa čedalje več, bi bilo smiselno na primarnem nivoju uvesti delavnice in izobraževanja tako za paciente kot zdravstvene delavce, ki se s takimi pacienti srečujejo na domu.
Ključne besede: sindrom kratkega črevesa, parenteralna prehrana, medicinska sestra, stoma
Objavljeno v ReVIS: 06.03.2024; Ogledov: 1187; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

3.
Vloga medicinske sestre pri pojavnosti parastomalne kile : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Zdravstvena nega
Mojca Stenovec, 2014, diplomsko delo

Ključne besede: stoma, parastomalna kila, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2016; Ogledov: 10521; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (533,99 KB)
Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh