71. |
72. |
73. (Ne)zaupanje v ukrepe digitalizacije in umetno inteligenco pri razvoju javne upraveAlenka Senica, 2022 Opis: Magistrsko delo obravnava pregled stanja digitalizacije s poudarkom na raziskovanju stopnje zaupanja v digitalne storitve in javno upravo. V letu 2020 se je izteklo desetletno obdobje, za katero je Evropska komisija s sprejeto Digitalno agendo napovedala pospešen razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Uresničitev Digitalne agende naj bi vsem državljanom Evrope zagotavljala varno uporabo spletnih storitev, dostopnost do interneta, možnost uporabe spletnih storitev, IKT-storitev, čezmejnih storitev, izboljšanje digitalne pismenosti, razvoj inovacij in novih storitev, povečanje digitalne pismenosti in uporabe e-storitev (e-uprava, e-bančništvo, e-zdravje). Namen magistrskega dela je predstavitev in pomen digitalizacije ter prikaz stanja digitalizacije in stopnje uporabe digitalnih storitev v Sloveniji, v primerjavi z ostalimi državami, članicami Evropske unije. Prvi del raziskovanja obsega pregled in primerjavo stanja digitalizacije na področju povezljivosti, človeškega kapitala, digitalnih javnih storitev, e-uprave, 5G in umetne inteligence. Stanje kazalnikov za Slovenijo se bo primerjalo s stanjem kazalnikov za še štiri izbrane države, članice Evropske unije, in sicer: Dansko, Finsko, Nemčijo in Portugalsko. Prvi del raziskovanja se bo zaključil s povzetki ugotovitev in s primeri dobrih praks, ki bi jih lahko povzela Slovenija, če bi se želela postaviti na zemljevid vodilnih digitalnih držav na svetu. Drugi, osrednji del magistrskega dela zajema anketno raziskavo, v kateri se bo raziskalo povezavo med stopnjo zaupanja uporabnikov v digitalizacijo ter razloge za (ne)uporabo digitalnih javnih storitev. Preverila se bo pogostost uporabe internetnih storitev v povezavi s stopnjo zaupanja v digitalne javne storitve. V zaključnem delu bodo povzeti izsledki rezultatov ankete o stopnji zaupanja v digitalne storitve in uporabo e-uprave. Sledi napoved razvoja digitalizacije v naslednjem desetletju in napoved razvoja 5G, skupaj z varnim in moralno sprejemljivim uvajanjem umetne inteligence v vse dejavnosti javnega in družbenega življenja. Na podlagi raziskovalnega dela bodo na koncu podani koristni predlogi za bolj zaupanja vredno, bolj odprto in na splošno bolj uporabno e-upravo v Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: digitalizacija, e-uprava, javna uprava, digitalne javne storitve, umetna inteligenca, (ne)zaupanje v javno upravo, Digitalna agenda, 5G
Objavljeno: 15.12.2022; Ogledov: 690; Prenosov: 115
 Celotno besedilo (2,17 MB) |
74. Smernice in orodja za pogovor o podnebnih spremembah in ekosistemskih storitvah v šoliLiliana Vižintin, 2022 Opis: Ekosistemske storitve ali usluge so vse dobrine in koristi, ki jih zagotavljajo ekosistemi in so pomembne za ohranjanje blaginje družbe ter njen trajnostni obstoj. Podnebne spremembe in drugi antropogeni pritiski povzročajo številne kumulativne učinke na ekosisteme, kažejo pa se tako v degradaciji ekosistemskih procesov kot tudi v izgubi biotske pestrosti in spreminjanju habitatov, posledično pa še v manjši zmogljivosti ekosistemov za zagotavljanje ekosistemskih storitev. Cilja projekta ECO-SMART, ki je sofinanciran s programom Interreg V-A Slovenija- Italija, sta bila: a) analiza vplivov podnebnih sprememb na ekosistemske storitve izbranih obalnih območij Nature 2000, ki so še posebej izpostavljena podnebnim spremembam, b) priprava načrtov za prilagajanje na podnebne spremembe prek sonaravnih rešitev za zaščito ekosistemskih storitev in biotske pestrosti teh območij. V vse dejavnosti projekta pa je umeščena celostna strategija krepitve zmogljivosti skupnosti. Pomembna ciljna skupina za aktivnosti krepitve zmogljivosti so tudi lokalne šole, ki so jim posvečene prilagojene projektne aktivnosti, na primer smernice za učitelje in spletni izobraževalni portal za učence. S tem se krepi sodelovanje med raziskovalci in šolami, prav tako pa se omogočata soustvarjanje inovativnega izobraževalnega okolja in podpiranje družbeno odgovornega izobraževanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ekosistemske storitve, projekti, čezmejno sodelovanje, ECO-SMART
Objavljeno: 25.01.2023; Ogledov: 552; Prenosov: 24
Celotno besedilo (597,32 KB) |
75. Zahteve sodobnih pogodb za storitve v oblaku in druge digitalne storitveAnja Bricelj, 2022 Opis: V magistrskem delu raziskujem obligacijsko–pravne vidike digitalnih storitev v oblaku v današnjem času, njihov pomen in tehnično strukturo, ki je pomembna za nadaljnje razumevanje tveganj, ki iz njih izhajajo, pri tem pa skozi smernice in različne standarde raziskujem način priprave in odziva organizacij na pravna tveganja pri oddajanju svojih dejavnosti v zunanje izvajanje ponudnikom storitev v oblaku. Raziskujem, na kaj morajo biti pozorne pri ponudnikih storitev, kako analizirajo potencialne ponudnike storitev v oblaku, pri tem pa želim opredeliti pomen ocenitve najpogostejših tveganj, ki izhajajo iz takšne pogodbe. Pri raziskovanju omenjene teme sem uporabila pravno,teoretično,
empirično, primerjalno, interdisciplinarno in zgodovinsko raziskovalno metodo. Namen magistrskega dela je bil čim bolj celovito raziskati področje digitalnih storitev v oblaku, glavni cilj pa priprava dokumenta, v katerem bodo strnjene
pomembne informacije kot pomoč organizacijam pri pripravah pred sklepanjem pogodb s ponudniki storitev v oblaku. Ugotovitve v magistrskem delu imajo kot informativne smernice pomemben prispevek za organizacije, ki se odločajo za izbiro ponudnika storitev v oblaku. Omejitve, ki so bile prepoznane ob pisanju magistrskega dela, so predvsem pomanjkanje strokovne literature v slovenskem prostoru, kar številnim organizacijam otežuje seznanjanje z možnimi izzivi digitalnih storitev v oblaku in učinkovitim odzivom nanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: digitalne storitve v oblaku, zunanje izvajanje, pogodba, varstvo podatkov, obligacijsko razmerje
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 519; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,05 MB) |
76. Psihološki vpliv družbenih omrežij na nakupne odločitve mladihAleksandra Damjanić, 2023 Opis: Temeljni cilj diplomskega dela je podati informacije o vplivu družbenih omrežij na nakupne odločitve, posebej pri mlajših generacijah, ki odraščajo z njimi. Življenja si namreč ni mogoče predstavljati brez tehnologije in pametnih naprav ter njihove vsebine – posebej omrežij, ki nam nudijo neomejeno število informacij in številne interaktivne možnosti.
Kakšen je torej pravzaprav vpliv družbenih omrežij na nas in kakšne posledice ima na naša življenja?
Trenutno je na družbenih omrežjih več bilijonov uporabnikov. Omrežja ne ponujajo samo sledenja drugim uporabnikom in komunikacijskih storitev, ampak tudi video klice, iskanje poslov, nakupovanje itd.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družbena omrežja, nakupovanje, potrošniško vedenje, nakupne odločitve, komunikacijske storitve, tehnologija
Objavljeno: 16.03.2023; Ogledov: 464; Prenosov: 57
Celotno besedilo (2,11 MB) |
77. |
78. |
79. |
80. |
