1. |
2. Stres kot motivator in demotivator na delovnem mestuVeronika Veber, 2017 Opis: Način današnjega življenja je vse hitrejši in vse pogosteje se srečujemo s stresom. Z njim se soočamo tako v zasebnem življenju kot tudi na delovnem mestu. Tudi podjetja so v vse večjem stresu, saj se konkurenca zelo hitro spreminja in razvija – kot pravi pregovor: »Kar ne bomo naredili mi, bo naredil nekdo drug.« To je tudi razlog, da podjetja vse bolj pritiskajo na svoje zaposlene in s tem povzročajo stres. Bolj kot smo pod stresom, težje in manj kakovostno opravljamo svoje delo. Stres na delovnem mestu je vse bolj razširjen in predstavlja za organizacijo velik problem.
V diplomski nalogi sem se osredotočila na raziskovanje stresa kot motivatorja in demotivatorja na delovnem mestu. V svojem raziskovanju sem za izdelavo diplomske naloge uporabila različne metode, na podlagi katerih sem ovrednotila postavljeno hipotezo. V teoretičnem delu sem uporabila pregled literature z izbranega področja, v empiričnem delu pa sem izvedla anketiranje zaposlenih in intervjuje s posamezniki na različnih funkcijah v organizacijah. Kot glavni dejavniki, ki vplivajo, da stres na zaposlene deluje kot motivator, so se izkazali: dobro vzdušje v podjetju in dobri odnosi med zaposlenimi, dobri delovni pogoji, pohvala nadrejenega in nagrajevanje na delovnem mestu, sprotno informiranje o delu, raznoliko delo, dobro stoječe podjetje in podjetje na dobrem glasu ter karierni razvoj. Kot dejavniki, ki na stres vplivajo kot demotivatorji na delovnem mestu, pa so se izkazali: slabo vzdušje v podjetju in slabi odnosi med zaposlenimi, slaba plača, slabi delovni pogoji, monotono delo, slabo informiranje o delu, podjetje na slabem glasu, kritika nadrejenih in novice o zmanjševanju kadra
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, motivator, demotivator, zaposleni.
Objavljeno: 09.09.2017; Ogledov: 3630; Prenosov: 217
 Celotno besedilo (2,51 MB) |
3. |
4. VPLIV KOMUNIKACIJE NA FIZIOTERAPEVTOVO POČUTJE NA DELOVNEM MESTUMaša Oblak, 2020 Opis: Namen raziskave je bil proučiti ali uspešna komunikacija pozitivno vpliva na fizioterapevtovo počutje v kolektivu, ali zadovoljstvo na delovnem mestu pozitivno vpliva na njihovo vzdušje ter, ali se jim zdi pomembna medosebna komunikacija, saj odločilno vpliva na uspešnost dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 80 fizioterapevtov in študentov fizioterapije. 97,50% anketirancev je menilo, da učinkovita komunikacija v ustanovi pomembno vpliva na lastno motivacijo in dobro počutje. 77 oseb ali 96,20% anketirancev je bilo mnenja, da zadovoljstvo na delovnem mestu pozitivno vpliva na vzdušje med zaposlenimi. Na vprašanje ali se jim medosebna komunikacija zdi pomembna, saj odločilno vpliva na uspešnost dela pa se je strinjalo vseh 100% anketirancev. Iz pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da je uspešna komunikacija ključnega pomena tako zasebno, predvsem pa na delovnem mestu. Da bomo na delovnem mestu imeli uspešne odnose s sodelavci je potrebno, da smo v komunikaciji z njimi odprti, da odkrito povemo svoje mnenje ter v primeru nesoglasij stvari razčistimo in se pogovorimo. Če se na delovnem mestu pojavijo konflikti ni to nič slabega. Konflikti namreč niso nič drugega kot drugačna mnenja, ki so izražena ob napačnem času in napačnem kraju ob neprimernem tonu sogovornika. V primeru konflikta pa je ključno, da se s pravilno komunikacijo stvari razrešijo. Posledica konflikta pa pripelje do slabega počutja, ki pogosto pogojuje tudi stres, ki ga lahko nehote prenašamo med sodelavce, ki pa so ključni za uspešno opravljeno delo. Zaradi konfliktnega okolja lahko trpi celoten kolektiv, posledično pa tudi kakovost in uspešnost dela.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: komunikacija (communication), zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu (job satisfaction), medosebni odnosi (interpersonal relations), konflikt (conflict), empatija (empathy), stres (stress), tim (team)
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 2072; Prenosov: 289
Celotno besedilo (867,60 KB) |
5. |
6. |
7. |
8. Vpliv povečane brezposelnosti na psihično počutje strokovnih sodelavcev s področja zaposlovanjaVida Jarc, 2013 Opis: Diplomsko delo je analiza doživljanja stresa strokovnih sodelavcev na področju zaposlovanja
na Uradu za delo Novo mesto, kjer se srečujejo z velikim prilivom brezposelnih oseb in
iskalcev zaposlitve, ki so ostali brez stalnega vira dohodka. Stiska brezposelnih oseb se odraža
tudi v večjih psihičnih obremenitvah delavcev na uradih za delo. Povečane obremenitve na
delovnem mesu predstavljajo pomemben stresni dejavnik za zaposlene, kar se kaže na
splošnem slabem počutju, izgorelosti, pogostejši utrujenosti in težavah v duševnem zdravju,
kar ima za posledico povečano osotnost z dela. Pozornost v diplomskem deluje namenjena
dejavnikom tveganja, ki povečujejo nezadovoljstvo med zaposlenimi in nezmožnost
obvladovanja nastale situacije. S kvalitativno analizo podatkov bomo skušali odgovoriti na
vprašanji, ali je povečanje števila brezposelnih oseb razlog za to, da so strokovni sodelavci s
področja zaposlovanja vse bolj pod vplivom stresa na delovnem mestu in kaj lahko
svetovalcem zaposlitve pomaga pri premagovanju stresa in pri reševanju nastalega problema.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svetovalci zaposlitve, brezposelnost, stres, stres na delovnem mestu, delovno mesto, dejavniki stresa, premagovanje stresa
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 655; Prenosov: 31
Celotno besedilo (593,51 KB) |
9. Krepitev odpornosti proti stresu na delovnem mestu v občinski upraviAna Jurjevčič, 2022 Opis: Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih je pomembna z vidika posameznikovega profesionalnega uspeha kot tudi z vidika osebnega uspeha. Zdravi zaposleni so koristni za organizacijo, zato bi morala biti skrb za zdravo in urejeno delovno okolje, v katerem se zaposleni dobro počutijo in krepijo svoje zdravje, v katerem je vzpostavljena dobra komunikacija med vsemi zaposlenimi, in kjer je omogočena ustvarjalnost in spontanost zaposlenih, del vsakdanjih prizadevanj vsake organizacije. Zaposleni na delovnem mestu preživijo vsaj 8 ur na dan, zato je pomembno, da se tam dobro počutijo, s čimer se doseže večje zadovoljstvo, boljša motiviranost, produktivnost in učinkovitost zaposlenih. Zdrava delovna mesta lahko pripomorejo k boljšemu poslovanju organizacije, zato je spodbujanje zdravih delovnih mest smiselno, saj prinaša prednosti tudi za delodajalce. Največ stresnih situacij doživimo ponavadi v svojem delovnem okolju, saj tam preživimo skoraj več časa kot v svojem domačem okolju, zato je tudi pojav stresa na delovnem mestu pogostejši. Stres je sestavni del našega življenja, zato se mu ne moremo povsem izogniti. Pri obvladovanju stresa lahko organizacije pomagajo zaposlenim na način, da uvedejo strategije za spreminjanje delovnega okolja, s katerimi bi zmanjšale jakost stresorjev v delovnem okolju. Z uvedbo promocije zdravja na delovnem mestu, katere bistvo je vključenost vseh zaposlenih v sam proces ter upoštevanje njihovih potreb glede organizacije dela in njihovega delovnega mesta, organizacija lahko izboljša svoje delovanje. Pri izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu si organizacije pomagajo z izdelavo programa promocije zdravja na delovnem mestu, ki vsebuje ukrepe/aktivnosti ter način spremljanja in vrednotenje le-tega in na podlagi katerega je mogoče izboljšati zdravje in dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zdravje, stres, organizacija, delovno okolje, delovno mesto, strategije za krepitev odpornosti proti stresu, promocija zdravja na delovnem mestu
Objavljeno: 23.11.2022; Ogledov: 141; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,20 MB) |
