Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Odvzem prostosti in omejitev gibanja v policijskih postopkih
Srečko Šteiner, 2016

Opis: V disertaciji smo raziskovali policijska pooblastila, s katerimi policisti osebam v policijskem postopku posežejo v osebno svobodo in svobodo gibanja in njihovo normativno urejenost skozi prizmo spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Proučevanje primarnega in sekundarnega posega v osebno svobodo in svobodo gibanja nas je zanimalo tako s teoretičnega kot praktičnega vidika. Odvzem prostosti ni zgolj administrativna kategorija v predkazenskem postopku ali postopku o prekršku, ampak je najstrožji poseg v osebno svobodo posameznika, ki ga policija sme izvršiti samo takrat, ko je to neizogibno potrebno (ultima ratio), da prime in pridrži osumljenca kaznivega dejanja ter v določenih primerih storilca hujšega prekrška. Odločitev o odvzemu prostosti je v obeh primerih sestavni del postopka, v katerem je policija predhodno zbrala dovolj razlogov za sum, da je oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek in mu omeji svobodo gibanja zato, da lahko dokonča zbiranje potrebnih obvestil in dokazov ter ga izroči sodišču. Pri omejitvi svobode gibanja gre za trenutek, ko se soočita osumljeni posameznik in državni aparat prisile. Da država ne bi zlorabila svoje premoči, mora za to poskrbeti pravo. Odvzem prostosti je globok poseg v zasebnost prizadete osebe. Država ga zaradi tega ne sme izvajati brez utemeljenih razlogov. Namen raziskave v disertaciji je proučitev omejitev osebnostnih pravic, konkretno omejitev osebne svobode in svobode gibanja v policijskih postopkih, zavarovanih tako z Ustavo Republike Slovenije kot z mednarodnimi dokumenti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, svoboda gibanja, osebna svoboda, policija, pooblastila, policijski postopki, odvzem prostosti, privedba, pridržanje, zadržanje, nadzor, disertacije
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3105; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

2.
Pravica do svobode gibanja ter prebivanja
Andreja Kopač, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svoboda gibanja, pravica do prebivanja, socialno varstvo
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 1603; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

3.
4.
5.
Omejevanje svobode gibanja v EU in razlogi zanj
Klemen Žugelj, 2019

Opis: Svoboda gibanja je ena izmed temeljnih človekovih pravic. Države članice Evropske unije lahko svobodo gibanja posameznikom omejijo pod zakonsko določenimi pogoji zaradi varovanja javnega reda, javnega zdravja, javne varnosti ter nujnih razlogov v splošnem interesu, pri čemer morajo biti vsi ukrepi izvedeni v skladu z načeli pravne države. Državljanstvo Evropske unije zagotavlja državljanom in njihovim družinskim članom v primerjavi z nedržavljani pomembne prednosti na področju svobode gibanja, bivanja in dela na območju notranjega trga Evropske unije, kjer velja prost pretok blaga, kapitala, dela in storitev, poleg tega pa prinaša tudi določene politične in socialne pravice. Zaradi vse večje globalizacije in pretoka informacij se ljudje množično selijo zaradi možnosti po boljšem življenju, nevarnosti za življenje ali z željo po združitvi družine. S povečanimi tokovi migracij so soočene tudi države Evropske unije, ki se z ekonomskimi migranti iz tretjih držav ukvarjajo v okviru svojih nacionalnih zakonov in postopkov priseljevanja (na tem področju ohranjajo suverenost), s prosilci za mednarodno zaščito pa v okviru norm za zaščito beguncev in azilnih postopkov, ki jih določa tako mednarodno pravo kot tudi pravo Evropske unije in z njim harmonizirana nacionalna zakonodaja. Skupna azilna politika prinaša veliko izzivov in države članice imajo različne poglede glede njenega izvajanja, vse bolj v ospredje pa se postavlja vprašanje varnosti in problem nezakonitih migracij. Analiza aktualnih ekonomskih in humanitarnih migracijskih tokov ter primerjava različnih idej upravljanja z njimi prinašajo kritično ovrednotenje trenutnega stanja omejevanja gibanja in možnega upravljanja z migracijami v Evropski uniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svoboda gibanja, delovne migracije, prosilci za mednarodno zaščito
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 1321; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

6.
Prost pretok oseb na območju Evropske unije
Benjamin Mohorko, 2019

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, svoboda gibanja, EU, zakonodaja, sodbe, magistrsko delo
Objavljeno: 07.11.2019; Ogledov: 1230; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (632,82 KB)

7.
Ovire pri prepoznavi (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi pri prehajanju zunanje Schengenske meje
Bojan Tomc, 2013

Opis: Namen magistrske naloge je odkriti ovire pri prepoznavi (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi, in sicer oseb, ki se znajdejo v policijskih postopkih pri prehajanju zunanje schengenske meje, oziroma v okviru izvajanja nalog s področja tujske problematike. Naloga je usmerjena v ugotavljanje, ali imajo policisti, ki izvajajo naloge na omenjenem področju, zadostno znanje, da lahko razlikujejo med pojavoma trgovine z ljudmi in tihotapstva ljudi ter s tem povezanega prepoznavanja (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi, kot tudi ugotavljanje, s katerimi težavami/ovirami se srečujejo policisti pri prepoznavi (potencialnih) žrtev trgovine z ljudmi. Naloga je sestavljena iz petih poglavij. Po uvodu v prvem poglavju sledi drugo poglavje, v katerem so predstavljeni pogoji prehajanja zunanje schengenske meje in bivanja na območju schengenskih držav ter vzroki preseljevanja. Sledi opredelitev trgovine z ljudmi, vključno s pojavnimi oblikami in vzroki za ta družbeni pojav. V drugem poglavju je tudi opredeljena razlika med trgovino z ljudmi in tihotapstvom ljudi, pravne opredelitve trgovine z ljudmi v mednarodnih in nacionalnih dokumentih ter statistični podatki o trgovini z ljudmi v mednarodnem prostoru in na območju Republike Slovenije. V tretjem poglavju so predstavljeni kazalniki prepoznave žrtev trgovine z ljudmi in njihovih storilcev ter dve sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice ter sodna praksa s področja trgovine z ljudmi v Republiki Sloveniji. Četrto poglavje obravnava empirični del naloge, v katerem je opredeljen raziskovalni problem, metodologija raziskovanja, zbiranje in analiza podatkov ter interpretacija rezultatov. V petem poglavju pa so predstavljene ugotovitev raziskave. Za odgovor na raziskovalna vprašanja je bilo izvedenih deset intervjujev s policisti, ki izvajajo naloge na področju varovanja schengenske meje in nadzora zakonitosti bivanja tujcev v državi. Opravljeni intervjuji so pokazali, da je v usposobljenosti prepoznave žrtve trgovine z ljudmi največja težava. Policisti so sami izrazili, da imajo premalo znanja s tega področja dela za uspešno prepoznavanje žrtev omenjenega kaznivega dejana. Prav tako je bilo izpostavljeno, da bi morali nadrejeni zaposleni in službe bolj usmerjati policiste k prepoznavanju tega problema.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: trgovina z ljudmi, migracije, človekove pravice, prisilno delo, prostitucija, schengenska meja, svoboda gibanja
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 184; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh