Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Pomen vključevanja svojcev v oskrbo kronične rane pacientov v patronažnem varstvu
Irma Šturm, 2016

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: patronažno varstvo, kronične rane, zdravstvena vzgoja, svojci
Objavljeno: 15.01.2018; Ogledov: 2762; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (561,36 KB)

3.
Zaznavanje in doživljanje demence s strani svojcev in zdravstvenega tima na primarni ravni
Manja Šuligoj, 2018

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: demenca, patronažno varstvo, svojci
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 2209; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (950,90 KB)

4.
Paliativni pristop k pacientu in njegovim svojcem upoštevajoč njihove potrebe
Eva Škrjanc, 2019

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: paliativna oskrba, pacienti, svojci, zdravstvena nega
Objavljeno: 27.01.2020; Ogledov: 1742; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (481,45 KB)

5.
Vloga svojcev pri izboljšanju kakovosti življenja dementnega starostnika
Nena Sirk, 2017

Opis: Demenca je zelo pogosta duševna motnja v starosti. Ko se pojavi, močno prizadene vso družino. Svojci se znajdejo v težki situaciji, ki se za marsikoga zdi tudi brezizhodna. Z vsemi strahotami se je veliko lažje spopadati, če smo ozaveščeni, če vemo, s čim imamo opravka. Bolj ozaveščeni svojci pomenijo manjši strah in manjšo stisko. Diplomska naloga se osredotoča predvsem na svojce, ki imajo v družini starostnika, ki je zbolel za demenco. Razkriva njihove težave, stiske in strahove, s katerimi se spopadajo. S pomočjo dveh polstrukturiranih vprašalnikov, od katerih je bil en uporabljen v dveh fokusnih skupinah s svojci, drugi pa v intervjuju s strokovno delavko, zaposleno v domu za ostarele, smo pridobili odgovore, ki ponujajo vpogled v to obširno problematiko. Pojav demence močno vpliva na celotno družino oziroma na vse, ki so vpleteni v skrb za starostnika. Slednja je iz dneva v dan zahtevnejša. Predvsem zaradi tega so se v obeh družinah, ki sta bili udeleženi v raziskavi, odločili za nastanitev sorodnika v dom za ostarele. Ugotavljali smo, kako dobra je ozaveščenost ljudi o demenci, in ugotovili, da je premajhna. O tem je spregovorila tudi strokovna delavka, ki se vsakodnevno srečuje s težavami, ki nastajajo prav zaradi neznanja in nerazumevanja svojcev. Zanimalo nas je še, ali se svojci vključujejo v domsko oskrbo svojega sorodnika in če se, kakšni so njihovi načini. Sodeč po odgovorih, je zavedanje, da je zagotavljanje kakovosti življenja dementnega starostnika pomembno, precej dobro. Gre pa za težko dosegljiv cilj, pri katerem so pomembni sodelovanje, znanje in velika mera razumevanja. Delo s starostnikom z demenco ni lahko. Za svojce je vse še toliko huje. Diplomska naloga s pomočjo teorije in empiričnega dela ponuja le del odgovorov za boljšo predstavo vseh tistih, ki s tem nimajo veliko izkušenj, in za podporo vsem tistim, ki se osebno spopadajo s pastmi demence.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: demenca, starostniki, svojci, ozaveščenost, kakovost življenja, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 848; Prenosov: 50
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Razumevanje poskusa samomora z vidika samomorilno ogrožene osebe, svojca in strokovnjaka
Ana Klobučar, 2021

Opis: V okviru diplomske naloge smo z raziskavo poskušali razumeti, kakšni so dejavniki tveganja za samomorilno vedenje. Teh je veliko, večinoma pa prevladujejo duševne stiske, depresija, alkoholizem in finančna stiska. Nadalje smo ugotavljali, kaj je v ozadju samomorilnosti. Večina ljudi pred samomorom na nek način okolico opozori na svoje dejanje, vendar le redko direktno. Samomor je proces, ki lahko traja dalj časa, preden oseba dejansko izvede poskus samomora. K temu pripomorejo vsi dejavniki, ki se kopičijo in ko je stiska prevelika, oseba lahko poskuša storiti samomor. Med tem dejanjem se pojavlja upanje, da bo trpljenja konec, da osebo čaka boljši in lepši svet. To razmišljanje se po neuspelem poskusu in s pomočjo zdravljenja lahko spremeni, oseba spet zaživi in življenje dobi nov smisel. Zdravljenje s pomočjo podpornih skupin in individualnega svetovanja v kombinaciji z antidepresivi se je izkazalo za zelo učinkovito metodo. Preverjali smo tudi, kaj ob samomorilnem posamezniku doživljajo svojci. Ugotovili smo, da jih izguba bremeni, povezana pa je z več čustvi: krivdo, jezo, nemirom. Pomembno je, da v stiski niso sami, da poiščejo strokovno pomoč, ki pa v Sloveniji žal ni organizirana v sklopu zdravljenja osebe, ki je poskušala storiti samomor. Svojci se morajo torej znajti sami, tako, da se pozanimajo o razpoložljivosti in ustrezni obliki pomoči. Nazadnje pa smo predstavili strategije, kot so promocija duševnega zdravja, usposabljanje strokovnjakov, omejevanje dostopa do samomorilnih metod, ki so na področju preprečevanja samomorov zelo pomembne. Ravno strokovnjaki, kot so psihiatri, psihologi, psihoterapevti,.. so tisti, ki osebi v prvi vrsti nudijo pomoč, zato morajo biti pozorni na osebnostno strukturo posameznika, vedeti pa morajo tudi, koliko je pacient zmožen stopiti v verbalno in neverbalno komunikacijo z njim. Pomembno je, da so pri obravnavi fleksibilni ter da uporabijo pristope, ki so primerna za vsakega individualnega pacienta. V prvi vrsti pa je najbolj pomembno, da se osebo, ki je poskušala storiti samomor obravnava glede na to, kaj ta oseba potrebuje in ne, kaj je z njo narobe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: samomori, dejavniki, svojci, strokovnjaki, psihiatri, diplomske naloge
Objavljeno: 12.01.2022; Ogledov: 881; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (510,06 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh