Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Telesna nedejavnost študentov fizioterapije
Alma Potočnik, 2020

Opis: Uvod in namen: Telesna nedejavnost in prekomerno sedenje sta pomembna družbena problema sodobnega časa. Problema sta povezana z nastankom kroničnih bolezni, tveganjem za prezgodnjo umrljivost, nastankom srčno-žilnih in drugih bolezni ter poškodb mišično-skeletnega sistema. Negativni učinki sedenja in telesne nedejavnosti se kažejo že pri otrocih in mladostnikih. Odločili smo se, da z raziskavo ugotovimo, kakšne so telesne navade študentov fizioterapije in ali je vprašalnik SIMPAQ, subjektivna merska metoda, primerno orodje za določanje stopnje telesne nedejavnosti. Metode: V raziskavi je sodelovalo 41 preiskovancev, študentov (15 moških in 26 žensk). Z merilnikom pospeška (Actigraph, GT3, ZDA), ki so ga imeli preiskovanci pritrjenega na desnem boku, smo merili telesno dejavnost 7 zaporednih dni. Po končanem merjenju so preiskovanci izpolnili še vprašalnik SIMPAQ. Rezultati: Preiskovanci so bili telesno nedejavni 656 ± 72 minut dnevno. Ženske so poročale 47 % manj vadbe kot fantje. Za veljavnost vprašalnika SIMPAQ smo z Bland-Altmanovo analizo deskriptivno pregledali podatke, s pomočjo statističnega testa pa linearno soodvisnost obeh merjenih spremenljivk. Ugotovili smo, da je povprečna telesna nedejavnost, izmerjena z obema metodama, linearno povezana z razliko telesne nedejavnosti (p<0,001), in sicer pri naklonu premice -0,991, kar pomeni, da vprašalnik v našem primeru ni veljaven. Uporabnost: Veljavnost vprašalnika bi prispevala k hitrejšemu in lažjemu ocenjevanju stopnje telesne nedejavnosti celotne populacije. Omejitve: Opraviti bi morali obsežnejšo raziskavo na večjem vzorcu preiskovancev in z bolj natančnimi vprašanji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: SIMPAQ, telesna dejavnost, sedenje, zdrav življenjski slog.
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 2274; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

2.
UČINKOVITOST FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE S PREHRANSKO PODPORO
Renato Štraus, 2021

Opis: Prehrana spada med ključne dejavnike trenutnega in kasnejšega zdravja. Ljudje se vse bolj zavedamo pomena prehrane in načinov prehranjevanja. S pravilno prehrano podpiramo delovanje našega telesa in njegovo odpornost. Stabilno zdravstveno stanje nam zagotavljajo prav ustrezna in uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost ter ravnovesje uma, čutov in zavesti. Prehransko stanje ni le pomemben zdravstveni dejavnik, temveč je povezano tudi z učinkovitostjo fizioterapevtske obravnave vsakega pacienta. Informiranje in izobraževanje s strani zdravstvenih delavcev je bistvenega pomena v času rehabilitacije. Potrebni so spodbuda za telesno dejavnost, izboljšanje prehranskih navad in skrb za pacienta. Fizioterapevt mora biti predstavnik zdravega prehranjevanja in s tem pozitivno ustrezne prehranske navade, saj le-to privede do dobre in uspešno zaključene rehabilitacije. Rezultati raziskav dokazujejo, da je ustrezna prehranska obravnava ključnega pomena v procesu zdravljenja in klinične rehabilitacije. Prehranska podpora pacientom in uporabnikom fizioterapevtskih storitev omogoča uspešno fiziološko regeneracijo telesa.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Fizioterapevtska obravnava, prehrana, rehabilitacija, telesna dejavnost
Objavljeno: 30.03.2021; Ogledov: 1454; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (842,19 KB)

3.
POSEBNOSTI FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE ŽENSK V RAZLIČNIH OBDOBJIH IN PREHRANSKA PODPORA OB TEM
Manca Urana, 2021

Opis: Specifika obravnave žensk izvira iz razlik v fiziologiji in delovanju ženskega ter moškega telesa. Anatomske in fiziološke posebnosti ter reproduktivna vloga ženske predstavljajo specifično zdravstveno področje, ki ga moramo v fizioterapiji upoštevati. S spremljanjem hormonskega stanja posameznice velikokrat najdemo racionalne odgovore na vedenjske značilnosti, čustveno odzivnost in nivo energije, ki pri ženskem telesu nihajo pogosteje. Pri tem ne izhajamo zgolj iz anatomskih razlik, temveč iz spolnih fizioloških sprememb, ki jih narekuje hormonski sistem. V diplomski nalogi je v prvem planu poudarjeno fiziološko hormonsko nihanje skozi žensko življenje. Drugo pomembno točko predstavljajo pogostejša obolenja, nelagodja, posledice hormonskega neravnovesja ter posledice nosečnosti. Zadnji, tretji sklop pa zajema angažiranost posameznice za lastno zdravje, kamor štejemo prehransko podporo, izogibanje negativnim dejavnikom, spanje in fizično aktivnost (kot preventiva ali zdravljenje že nastale situacije).
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Zdravje žensk, telesna dejavnost, hormoni, razlike med spoloma, prehranska podpora in fizioterapevtska obravnava.
Objavljeno: 16.11.2021; Ogledov: 855; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

4.
POMEN PREHRANE PRI NEVROGENEZI V HIPOKAMPUSU
Špela Zimic, 2022

Opis: Temeljni namen diplomskega dela je bil opisati anatomijo in funkcijo živčnega sistema, predvsem možganov in področja, odgovornega za kognicijo in spomin, torej hipokampusa. Opisali smo proces nevrogeneze, ki poteka v hipokampusu, kot ključne za nevronsko plastičnost. Opredelili smo pomen zdrave, uravnotežene prehrane ter makrohranil in mikrohranil za spodbujanje omenjenih procesov. Razložili smo smernice nove prehranske piramide in zdravega krožnika. Cilj diplomskega dela je bil na podlagi znanstvenih in strokovnih člankov preučiti pomen prehrane za hipokampalno nevrogenezo ter vpliv fizične aktivnosti pri tem. Ključne besede in besedne zveze, vključene v pregled strokovne in znanstvene literature v angleškem jeziku, ki smo jih uporabili pri iskanju, so bile: brain (možgani), hippocampus (hipokampus), neurogenesis (nevrogeneza), nutrition (prehrana) in physical exercise (fizična aktivnost). Vključitvena merila so obsegala raziskave zadnjih desetih let, študije so bile izvedene večinoma na živalih. Z izsledki raziskav smo hipotezo, v kateri smo predpostavili, da prehrana vpliva na nevrogenezo v hipokampusu, potrdili. Mnogo študij je namreč dokazalo, da ima prehrana pomembno vlogo za zdrav psihofizični razvoj, ki se začne s spočetjem, ter da intrauterino pomanjkanje določenih mikrohranil pri nosečnici lahko močno vpliva na zmanjšan nevrološki razvoj in procese nevrogeneze ter s tem povezane zmanjšane kognitivne funkcije pri otroku. Nasprotno pa uživanje določenih mikrohranil, vitaminov in drugih elementov prehrane, ki smo jih predhodno navedli, poveča hipokampalno nevrogenezo ter morebiti zmanjša s starostjo povezan kognitivni upad.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: možgani, hipokampus, nevrogeneza, prehrana, telesna dejavnost.
Objavljeno: 05.07.2022; Ogledov: 817; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (978,78 KB)

5.
Pomen telesne dejavnosti pri depresivnih pacientih
Tadeja Pukšič, 2022

Opis: Uvod in namen: Depresija je resna in zelo pogosta psihološka motnja in je eden izmed vodilnih razlogov globalne umrljivosti. Telesna dejavnost ima številne dokazane pozitivne učinke tako na fizično kot psihično zdravje ljudi. Namen diplomske naloge je določiti učinke telesne dejavnosti na zmanjšenje simptomov depresije. Metode: Pregled literature s pomočjo elektroskih baz podatkov Pub Med in Cochrane Library. Rezultati: Vključitvenim, izključitvenim ter PICO kriterijem je ustrezalo 14 metaanaliz, ki so preučevale učinke telesne dejavnosti na zmanjšanje simptomov depresije. Uporabnost: Diplomska naloga je namenjena predvsem fizioterapevtom in ostalim zdravstvenim delavcem, pacientom z depresijo in njihovim družinam ter drugim, ki jih zanimajo učinki telesne dejavnosti na simptome depresijo. Omejitve: Glavno tveganje za pristranskost vključenih študij je zagotavljanje sleposti preiskovancev ali preiskovalcev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Depresija, telesna dejavnost, vadba
Objavljeno: 29.11.2022; Ogledov: 682; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (644,90 KB)

6.
Obravnava nosečnic na področju telesne aktivnosti v centrih za krepitev zdravja med epidemijo Covid-19
Urša Božnar, 2022

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nosečnost, telesna dejavnost, centri za krepitev zdravja, Covid-19
Objavljeno: 13.12.2022; Ogledov: 437; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (732,08 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Klinične smernice namenjene vadbi zdravih nosečnic
Zoja Tavčar, 2024

Opis: Telesna dejavnost je izjemnega pomena za zdravo nosečnost. Pozitivni učinki se kažejo med nosečnostjo, porodom in po porodu. V diplomski nalogi smo raziskovali, ali obstajajo klinične smernice, namenjene vadbi zdravih nosečnic in ali natančno določajo tako intenzivnost kot trajanje različnih telesnih dejavnosti. Raziskave so pokazale, da je večina žensk v nosečnosti manj fizično dejavnih kakor pred zanositvijo, in sicer zaradi slabega počutja in slabosti v prvih tednih nosečnosti, kasneje pa slabše motivacije, pomanjkanja časa, nezadostnega spodbujanja strokovnih delavcev in znanja o vadbi ter posledičnega strahu, da bi z vadbo škodili plodu. Dejstvo pa je, da je nedejaven in sedeč življenjski slog med nosečnostjo povezan z bolečinami, debelostjo, nosečniškimi težavami, zapleti med porodom in dalj časa trajajočo vrnitvijo v stanje pred porodom. Ugotovili smo, da je večina priporočil namenjenih zmerno intenzivni aerobni in ne toliko visoko intenzivni vadbi ter posameznim telesnim dejavnostim. Po pregledu literature smo smernice strnili in jih razvrstili na aerobno, anaerobno in nevro-motorično vadbo, ki vključuje jogo in pilates, vadbo, namenjeno mišicam medeničnega dna, raztezanje ter visoko intenzivno vadbo. Ugotovili smo, da je fizična dejavnost priporočljiva tako za prej dejavne kot nedejavne zdrave nosečnice, pomembno je izvajanje aerobne in anaerobne vadbe ter raztezanje. Najbolj varne telesne dejavnosti, ki se jih največkrat priporoča v smernicah, so hoja, sobno kolesarjenje, plavanje in vadba v vodi, prilagojena nosečnici, ter vaje za moč in nevro-motorična vadba (aerobika/pilates/joga). Pomembno je poznati omejitve, prilagoditve, kontraindikacije in znake za prenehanje vadbe ter se gibati vsaj 150 minut na teden oziroma najmanj trikrat tedensko 30 minut. Kliničnih smernic na področju visoko intenzivne vadbe in bolj podrobnih priporočil za posamezne telesne aktivnosti primanjkuje, zato so v prihodnosti potrebne dodatne raziskave na teh področjih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Nosečnost, telesna dejavnost, priporočila.
Objavljeno: 19.03.2024; Ogledov: 85; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (736,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh