Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 30 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
22.
23.
24.
25.
26.
Temeljne vrednote slovenske Ustave in njihovo uresničevanje v praksi
Tine Makovec, 2018

Opis: Magistrsko delo prikazuje razumevanje uresničevanja temeljnih človekovih pravic kot temeljne vrednote slovenske Ustave. Samo razumevanje je razloženo preko razlage ustavnih določb Ustave Republike Slovenije, ki so jih v zvezi s tem podali ustavni pravniki in ustavni sodniki, prav tako pa je prikazano s pomočjo zgodovinskih dogodkov in pravnih dokumentov, ki so do njega pripeljali. Delo podrobneje razlaga in opredeljuje posamezne temeljne človekove pravice s pomočjo mnenj ustavnih pravnikov in obširne judikature Evropskega sodišča za človekove pravice. V delu je tudi mogoče najti analizo nekaterih novejših sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Samo bistvo dela pa je prikaz dejanskega stanja uresničevanja temeljnih vrednot Ustave Republike Slovenije v praksi, in sicer preko sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Prav tako prikazuje vloge akterjev, ki skrbijo za nadzor uresničevanje temeljnih vrednot URS. Delo se sicer nanaša na področja, kjer se temeljne vrednote v praksi ne uresničujejo oziroma obstaja nevarnost, da se tudi v prihodnje ne bi, pri tem pa se ne omejuje le na ugotovljene kršitve in njihovo analizo, temveč zajema tudi že odpravljeno problematiko uresničevanja temeljnih vrednot. Predvsem izstopajo obravnavane tematike, kot so stanje v slovenskih zaporih, sojenje v razumnem roku, prepoved diskriminacije, pomanjkanje t. i. pozitivne diskriminacije, zaščita lastnine, napaka zakonodajalca, ki je pripeljala do kršitve načela zakonitosti, uresničevanje svobode izražanja, različni vidiki uresničevanja pravice do poštenega sojenja, pravica do svobode in varnosti in pravica do družinskega in zasebnega življenja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: temeljne vrednote, Ustava Republike Slovenije, temeljne človekove pravice
Objavljeno: 23.01.2019; Ogledov: 2897; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

27.
28.
29.
Slepa oseba v kazenskem postopku
Sanda Aćimović, 2016

Opis: Hišna preiskava predstavlja poseg v ustavno pravico nedotakljivosti stanovanja. Odvzem prostosti je največji poseg države v pravice posameznika. Pripor iz ponovitvene nevarnosti mora biti skladen z načelom sorazmernosti. Načelo sorazmernosti je namenjeno omejevanju prekomernih posegov države v pravice posameznika. Sestavlja ga test legitimnosti, kjer je treba odgovoriti, ali je cilj, ki ga zasledujemo, ustavno dopusten. Test sorazmernosti je sestavljen iz treh vprašanj. Ali je ukrep primeren za dosego zastavljenega cilja, nujen v tej meri, da ne obstaja milejše sredstvo za dosego cilja ter sorazmeren v ožjem smislu, ki pomeni tehtanje dveh prirejenih pravic. Uporaba testa sorazmernosti je obvezna za sodišča in državne organe, kadar posega na področje pravic posameznikov. Največji problem je prav prezasedenost Zavodov za prestajanje kazni zapora. Prezasedenost Zavodov vodi v poslabšanje bivalnih razmer za pripornike in zapornike. Če država posamezniku vzame prostost, mora tudi zagotoviti, da odvzem prostosti in izvrševanje kazni potekata tako, da je zagotovljeno spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: slepe osebe, hišna preiskava, pripor, invalidni zaporniki, načelo sorazmernosti, človekove pravice in temeljne svoboščine, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 11.06.2019; Ogledov: 2489; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

30.
Spoštovanje človekovega dostojanstva z vidika sorazmerne uporabe policijskih pooblastil
Sebastjan Prosenc, 2020

Opis: Bistvo obravnavane teme je iskanje vsebine policijskega načela sorazmernosti, ki bi uporabljena policijska pooblastila optimiziralo do te mere, da bi onemogočalo nesorazmerno uporabo policijskih pooblastil s ciljem zagotavljanja spoštovanja človekovega dostojanstva. Za raziskavo smo uporabili naslednje raziskovalne metode: induktivno-deduktivno metodo, teoretično in zgodovinsko metodo, primerjalno-pravno metodo, aksiomatsko metodo, metodo klasifikacije, metodo neposrednega opazovanja, metodo modeliranja in metodo analize vsebine. Namen raziskave je proučevanje človekovega dostojanstva, (policijskega) načela sorazmernosti in policijskih pooblastil. Posledično smo raziskovali nastanek in vsebino človekovega dostojanstva in ga povezali s pravno varovanimi pravicami, ki opredeljujejo njegovo vsebino in pomen. Prav tako smo proučili namen, zgodovinski razvoj in vsebino splošnega načela sorazmernosti, ki ga pri odločanju uporabljajo tako mednarodna kot domača sodišča. Namen raziskave je bil tudi podrobna analiza slovenskih policijskih pooblastil, da smo spoznali njihovo raznovrstnost in razpršenost v različnih zakonih ter namen njihove uporabe. Cilj raziskovanja je bil ugotoviti spodnjo in zgornjo mejo načela sorazmernosti in kritična presoja sedanjega zapisa policijskega načela sorazmernosti glede na kriterije strogega testa sorazmernosti, ki ima svoj temelj v praksi pruskega Vrhovnega upravnega sodišča. Glavni cilj raziskave je bil zato oblikovanje zapisa sodobnega policijskega načela sorazmernosti, ki bi že vnaprej omogočal presojo sorazmerne uporabe policijskih pooblastil in s tem preprečeval nespoštovanje človekovega dostojanstva. Pri raziskavi smo se omejili zgolj na slovenska policijska pooblastila. Izvirnost disertacije predstavlja raziskava vplivnega območja policijskega načela sorazmernosti in njegova konceptualizacija za vse prihodnje zapise policijskega načela sorazmernosti kot splošnega načela za opravljanje policijskih nalog.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekovo dostojanstvo, policijska pooblastila, sorazmerna uporaba, načelo sorazmernosti, temeljne pravice
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 3062; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh