Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Strukturirana predaja službe zdravstvene neke kot dejavnik varne zdravstvene obravnave
Domen Peče, 2018

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: komunikacija v zdravstvu, varnost pacienta, kakovost v zdravstvu, timsko delo
Objavljeno: 07.01.2019; Ogledov: 1500; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (728,79 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Pomen oblikovanja in spreminjanja organizacijske kulture
Maša Kastelic, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: organizacija, organizacijska kultura, spremembe, motivacija, timsko delo
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 472; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (935,33 KB)

4.
Učinkovitost timskega dela
Adrijana Petz, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: timsko delo, učinkovitost, vodja, komuniciranje, konflikti
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 372; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (945,80 KB)

5.
Vloga čustvene inteligence v vzpostavljanju optimalne organizacijske kulture
Aleksandra Jagodič, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: čustvena inteligenca, timsko delo, slog vodenja, uspešnost, vodja
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 583; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (862,52 KB)

6.
Pomen neformalnega druženja zaposlenih in njegove oblike v podjetju MPT, d. o. o.
Nika Meh, 2020

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali pomen neformalnega druženja zaposlenih in njegove oblike v podjetju MPT, d. o. o. Ugotavljali smo, koliko, če sploh, je zaposlenim pomembno neformalno druženje in v kakšni obliki bi zaposleni želeli ta druženja, koliko zaposlenim pomeni dobro počutje v podjetju in ali menijo, da je druženja v proučevanem podjetju dovolj in v kakšni obliki bi si ga želeli. Ugotovili smo, da dobro počutje v podjetju na delovnem mestu zaposlenim veliko pomeni, da se zaposleni veselijo neformalnih druženj izven podjetja, hkrati pa zaposleni cenijo svoj prosti čas, zato naj podjetje z druženji ne pretirava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: neformalno druženje, komunikacija, timsko delo, organizacijska klima, organizacijska kultura.
Objavljeno: 13.12.2020; Ogledov: 544; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

7.
Sodelovanje in profesionalni razvoj - študija primera
Tanja Leskovšek, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sodelovanje, timsko delo, profesionalni razvoj, sodelovalni profesionalizem, menedžment znanja
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 426; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

8.
Povezanost med čustveno inteligenco in delovno klimo znotraj javne uprave ter v nekaterih večjih slovenskih podjetjih
Zorica Zaklan, 2010

Opis: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo, saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati) na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna uprava, gospodarstvo, čustvena inteligenca, amigdala, čustvena zrelost, socialna inteligenca, socialna zrelost, stres, empatija, socialni možgani, delovna klima, timsko delo, socialna vloga, fokusna skupina, paradigma
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 182; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (877,55 KB)

9.
Kreativnost v timu
Vivjana Petretič, 2012

Opis: Brez ustvarjalnosti človek ne bi mogel preživeti. Pred par desetletji pa je prišlo v ospredje tudi timsko raziskovalno delo. Timsko delo je na eni strani narekovala potreba po novih izdelkih in znanju, po drugi strani pa to, da se človek kot skupinsko bitje najbolje počuti v skupini. Namen diplomske naloge je bil spoznati značilnosti dobrega tima, ugotoviti, kakšen vpliv ima timsko delo na ustvarjalnost, raziskati zakaj in kdaj je primerno oblikovati time in poiskati oziroma spoznati načine za spodbujanje ustvarjalnosti. Zanimalo nas je tudi, zakaj je primernejše oblikovati time, kot pa da bi vsak samostojno reševal določeno nalogo. Predvsem pa smo želeli izvedeti kakšne so razlike v ustvarjalnosti članov tima v primerjavi s tistimi, ki enako nalogo rešujejo samostojno. Na osnovi prebrane literature in ogledanih video posnetkov predavanj smo v začetnih poglavjih diplomske naloge predstavili kreativnost, tim in kreativnost v timu. Nato smo v empiričnem delu izvedli intervjuje s strokovnjaki na področju gospodarstva (Sumida d.o.o, Blejska Dobrava), šolstva (Osnovna šola Koper) in zdravstva (Bolnišnica Valdoltra). Po opravljenem transkriptu posnetih intervjujev smo vse zapise uredili v smiselne enote in s pomočjo kodiranja prišli do sodb. Poleg intervjujev smo anketirali še člane timov v podjetjih, šolstvu, zdravstvu, športu, turizmu, gledališču, v glasbeni skupini ter v gasilski brigadi. Ugotovili smo, da je res primernejše delati v timu, in sicer predvsem zaradi sinergijskih učinkov na vseh področjih, boljše motivacije, večje prožnosti in hitrosti učenja ter zaradi veliko večje verjetnosti nastajanja ustvarjalnih dosežkov. Spoznali smo, da mora ustvarjalen tim imeti dober skupinski cilj, plemenitost poslanstva, radovedne in raznolike člane, med katerimi vlada medsebojno spoštovanje in sproščeno vzdušje, kjer uporabljajo metode za spodbujanje ustvarjalnosti in kjer se člani kot zadovoljni posamezniki prostovoljno povežejo med seboj in s skupnimi močmi pripomorejo k spremembam na boljše.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustvarjalnost, kreativnost, tim, timsko delo, skupinski cilji
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 204; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (816,79 KB)

10.
Ocena učinkovitosti pedagoškega procesa v osnovni šoli, s poudarkom na analizi timskega dela
Blanka Černe, 2012

Opis: Diplomska naloga obravnava področje timskega dela in profesionalnega razvoja učiteljev. Poklic učitelja v osnovni šoli zahteva stalen proces učenja in profesionalno rast vsakega posameznika. Ena od možnosti profesionalnega razvoja je timsko delo med učitelji. Učitelji, ki sodelujejo v timu, se med seboj dopolnjujejo, saj imajo različna znanja in sposobnosti, motivacijo za delo v timu in željo po osebni rasti. V smeri teh dognanj se je leta 1996 spremenila šolska zakonodaja v slovenskih osnovnih šolah, kar je privedlo do velikih sprememb v načinu poučevanja. Poudarja se elemente timskega dela, načrtovanje, sodelovanje, poučevanje in v prvi triadi tudi opisno ocenjevanje. V nalogi smo ugotavljali, kako pogosto učitelji izvajajo elemente timskega dela ter ali so pri tem uspešni in učinkoviti. Posebej smo se osredotočili na prvi razred devetletne osnovne šole. Zanimalo nas je, ali učitelji menijo, da timsko delo veča zaupanje med sodelavci in gradi dobre medsebojne odnose ter kakšen je njihov splošen občutek ob spremembi zakona o osnovni šoli. Rezultati raziskav s kvalitativno in kvantitativno metodo so pokazali, da je timsko delo v osnovni šoli prisotno in učinkovito na več področjih. Odraža se tako na sodelovanju, kot poučevanju in načrtovanju. Timsko delo spodbuja zaupanje med sodelavci in ustvarja dobre medsebojne odnose, ki včasih prerastejo v prijateljstvo, kar je za učitelje zelo pomembno. Negativno mnenje imajo učitelji do opisnega ocenjevanja; velika večina jih meni, da je le-to primerno samo za prvi in drugi razred devetletke.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: timsko delo, timsko poučevanje, timsko sodelovanje, timsko načrtovanje, opisno ocenjevanje, medsebojni odnosi
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 177; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh