Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Organizacijska kultura v podjetju ter vpliv lastništva na motivacijo zaposlenih v času tranzicije
Marko Sinreih, 2016

Opis: Pričujoče doktorsko delo preučuje temeljne sestavine in elemente kulture organizacije, součinkovanja lastništva na organizacijsko strukturo podjetja, vrednote, načela in norme organizacije, ki neposredno vplivajo na motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih skozi čas tranzicije. Slovenija, ki je bila v preteklosti del bivše Jugoslavije kot enakopravna republika federativne države, je imela samoupravni socialistični družbeni sistem, ki je vplival in imel pomembno vlogo pri nastajanju in spreminjanju organizacijske kulture. Družbeni sistem, ki je bil v preteklosti voden s strani komunistične partije, je kot unitarni sistem federalne države zaradi temeljnih pomanjkljivosti propadel. Nezadovoljstvo Slovencev v bivši Jugoslaviji je pripeljalo do nasilne odcepitve Slovenije, ki ji je sledilo obdobje slovenske pomladi in tranzicije. Nova demokratična ureditev, tržno gospodarstvo ter težko pričakovana lastninska reforma so pogojevali privatizacijo družbene lastnine. Spremembe družbene ureditve kot zunanji dejavnik in spremembe v lastniški strukturi kot notranji dejavnik podjetja so imele močan vpliv na organiziranost in organizacijsko strukturo podjetja. Novi pogoji so vplivali na kulturo in klimo v podjetju, vključno z motivacijo zaposlenih: kot posledica pozitivnih in negativnih pritiskov družbe in lastništva. Odraz sprememb se je zrcalil v zadovoljstvu zaposlenih in tudi kvaliteti življenja zaposlenih. Pričujoče delo nam omogoča širši pogled na vplivne dejavnike v preteklosti in sedanjosti, ki so povzročili spreminjanje kulture organizacije, ob možnih konstruktih razvoja kulture v prihodnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: organizacija, organizacijska kultura, organizacijska klima, organizacijska struktura, podjetje, lastništvo, zaposleni, motivacija, zadovoljstvo, ekonomski sistemi, tranzicija, disertacije
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3238; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (6,04 MB)

2.
3.
4.
Lastninsko preoblikovanje družbenih podjetij in upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije
Vesna Uršič Krulej, 2019

Opis: Republika Slovenija (v nadaljevanju RS) je prva država, v kateri Slovenci živimo samostojno. Slovenci smo se 23. decembra 1990 s plebiscitom z veliko večino odločili za samostojnost, nato pa sprejeli še ustavo in deklaracijo o neodvisnosti ter 25. junija 1991 razglasili samostojnost (Petnajst let slovenske države, b. l. c). Proces lastninskega preoblikovanja podjetij kot del gospodarske tranzicije samostojne RS se je pričel že v letu 1990 in končal v letu 1998. V procesu lastninskega preoblikovanja družbenih podjetij je RS oktobra 1993 2.000.900 prebivalcem RS razdelila lastniške certifikate v nominalni vrednosti preko 567 mrd SIT (9,40 mrd nemških mark) z veljavnostjo do julija 1997 (Berdnik, 1998, str. 11–12; Poročilo o lastninskem preoblikovanju podjetij, 1997, str. 14). K lastninskemu preoblikovanju je pristopilo 1.592 podjetij z družbenim kapitalom, potrjenih je bilo 1.432 programov lastninskega preoblikovanja, po zaključku lastninskega preoblikovanja se je v sodni register vpisalo 1.315 podjetij (Bukovec, 1998, str. 65–67). Revizijski organi lastninskega preoblikovanja podjetij so v obdobju od junija 1993 do 31. 7. 2004 skupaj zaključili 1.106 postopkov revizije lastninskega preoblikovanja podjetij. Skupna revalorizirana vrednost oškodovanega družbenega premoženja po stanju na dan 31. 7. 2004 je 23. 1. 2019 znašala najmanj 1.528.051.352,02 EUR (Zadnje poročilo Agencije za revidiranje lastninskega preoblikovanja, 2004, str. 8–13; SURS, b. l. b). Z lastninskim preoblikovanjem družbenih podjetij je RS postala največji lastnik kapitalskih naložb. Upravljanje kapitalskih naložb RS danes izvajajo Slovenski državni holding (v nadaljevanju SDH), Kapitalska družba, d. d. (v nadaljevanju KAD) in D.S.U., Družba za svetovanje in upravljanje, d. o. o. (v nadaljevanju DSU). SDH je krovni upravljavec kapitalskih naložb RS. Na dan 31. 12. 2017 je skupna vrednost vseh kapitalskih naložb SDH (v lasti SDH ali RS) znašala 10,90 mrd EUR (Letno poročilo o upravljanju kapitalskih naložb RS in SDH za leto 2017, 2018, str. 20). KAD je pravna oseba, organizirana kot delniška družbe, katere edini delničar in ustanovitelj je RS. Na dan 31. 12. 2017 je skupna vrednost vseh sredstev KAD znašala 1.109.551.000 EUR (Letno poročilo KAD 2017, 2018, str. 76, 77). DSU je gospodarska družba, ki je bila ustanovljena leta 2001. Ustanovitelj družbe in edini družbenik je RS. Na dan 31. 12. 2017 je skupna vrednost vseh sredstev DSU znašala 134.765.341 EUR (Letno poročilo DSU 2017, 2018, str. 41, 42). Skupna vrednost portfelja kapitalskih naložb RS, v njeni neposredni in posredni lasti, je preko 12,10 mrd EUR.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osamosvojitev, družbeno podjetje, tranzicija, lastninsko preoblikovanje, lastniški certifikat, kapitalske naložbe, interna razdelitev delnic, notranji odkup, javna prodaja podjetja, upravljanje, SDH, KAD, DSU
Objavljeno: 13.04.2019; Ogledov: 1511; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

5.
6.
7.
Primerjava gospodarske krize leta 1991 in leta 2008
Špela Sklepič, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: tranzicija, gospodarska kriza, finančna kriza
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 346; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (497,36 KB)

8.
9.
Prilagajanje in obvladovanje kulturnih sprememb v tranzitarnem preseku slovenske družbe
Maja Brešan, 2016

Opis: Raziskava analizira kulturne spremembe v slovenski druţbi kot odsev modernizacije. Raziskava je bila izvedena v dveh delih, in sicer na druţbenem nivoju z analizo druţbenega diskurza z metodo analize spletnega diskurza ter na nivoju posameznika z analizo podatkov, zbranih med leti 2010 in 2016, ki jo bomo v nalogi poimenovali tudi longitudinalna analiza. Izbran vzorec so mladi, ki prehajajo v odraslost, ker predstavljajo produkt modernizacije in hkrati odsevajo druţbene spremembe. Spletni diskurz nam je pokazal razcep med generacijo mladih in generacijo starejših. Starejši ohranjajo socialistične elemente s prepletom preţivetvenih vrednot, medtem ko mlada generacija sprejema bolj individualistične usmeritve s prepletom tradicionalnih vrednot. Kljub razhajanju prihaja do delnega konsenza med generacijami, kar nakazuje na delno potrjevanje obstoječih norm in vrednot. Mladi ne dosegajo pričakovanj druţbe, zato so predmet ostre kritike starejše generacije. Longitudinalna analiza pa prikazuje presek mladih v prehodu v odraslost, kjer so prisotne predvsem postmoderne vrednote, ki se v zaključenem prehodu okrepijo pod predpostavko uspešnega prehoda na trg delovne sile in dobro oceno zadovoljstva z ţivljenjskim potekom. Nakazujejo se razlike v obvladovanju in spreminjanju kulturnih sprememb pri mladi generaciji. Skozi celotno študijo lahko zaključimo, da prihaja do spreminjanja kulturnega jedra slovenske druţbe, s prepletom tradicionalizacije druţinskih usmeritev in individualizacije osebnostnih značilnosti in podob.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kulturna tranzicija, modernizacija, spreminjanje vrednot, prehod v odraslost, individualizacija, družbeno delovanje, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 100; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (9,54 MB)

10.
Razmerja moči znotraj slovenske politične elite
Karmen Potočar, 2016

Opis: V Republiki Sloveniji je kljub uvedbi demokratičnih struktur politične participacije moč zaznati določene resne pomanjkljivosti v vsebinskem smislu demokratičnih načinov delovanja političnega sistema. To bi lahko argumentirali s tem, da je pomanjkanje demokratičnega delovanja političnih struktur eden od ključnih kazalcev nedokončane tranzicije oziroma nedokončanih procesov prehoda v demokratično delovanje, za kar je značilno predvsem enakopravno odločanje in enakopraven dostop do političnih centrov moči. V času družbenih sprememb pri nas je namreč stari nomenklaturi uspelo ostati na vrhu družbene strukture, politična elita pa je ohranila vse pomembne družbene resurse in posledično s tem vpliv na razvoj slovenske družbe. Ob tem je obdržala ključne pozicije moči, tako v družbenem kot tudi v političnem in ekonomskem sistemu. S predpostavko, da se v Sloveniji danes na ključnih družbenih položajih, kljub prehodu v nov režim, še vedno nahajajo predstavniki politične elite, ki izhaja iz nekdanjih socialističnih struktur, v nalogi preučujem razmerja znotraj slovenskih političnih elit. Skozi zgodovinski pregled, analizo strukture slovenskega političnega prostora ter proučevanjem vpliva konfiguracije elite na dosežke tranzicije na področju stanja demokracije, razširjenosti korupcije, konkurenčnosti in gospodarskega napredka Slovenije, ugotavljam visoko stopnjo reprodukcije elit, ki se kaže v uspešnem prehodu stare elite v novo obliko demokratične družbe. Posledice visoke reprodukcije elit v Sloveniji se kažejo predvsem v počasni transformaciji družbe v smeri tržnega gospodarstva, ki bi temeljila na demokratičnem odločanju, skupnih temeljnih principih in enakemu dostopu do resursov, s tem pa posledično zavira nadaljnji razvoj slovenske družbe in njene blaginje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: politične elite, reprodukcija elit, demokracija, tranzicija, družbena transformacija, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 80; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (804,95 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh